Snemanje zdravstvene obravnave
+ -Številka: 07120-1/2026/334
Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste prejeli pritožbo pacienta glede poteka psihiatrične obravnave. Pacient naj bi pogovor z zdravnico tajno posnel kot dokaz neustrezne obravnave. Zanima vas, ali je tajno zvočno snemanje zdravstvenega osebja med izvajanjem zdravstvene oskrbe dopustno ter kakšne so pravne meje takšnega snemanja z vidika varstva osebnih podatkov. Sprašujete, ali Informacijski pooblaščenec v okviru svetovanja izdaja potrditve o legitimnosti tajnega snemanja.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč.
Snemanje pogovora z zdravstvenim delavcem zgolj za svojo zasebno uporabo ne spada na področje uporabe Splošne uredbe. Če se posnetek uporabi za namen, ki presega zasebno rabo, na primer se ga razkritje tretjim osebam ali se ga predloži kot dokaz v sodnem ali drugem postopku, pa gre lahko za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora obstajati ustrezna pravna podlaga iz 6. člena Splošne uredbe. IP ob tem poudarja, da vprašanje dopustnosti uporabe tajno pridobljenega posnetka kot dokaza v sodnem postopku ni vprašanje, o katerem bi odločal IP, temveč je njegova presoja v pristojnosti sodišča. Sodišče tako presoja dopustnost izvedbe takšnega dokaza kot tudi njegovo dokazno vrednost.
V določenih primerih bi takšno snemanje in javna objava posnetka lahko pomenila izvrševanje pravice do svobode izražanja. Za zakonito javno objavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja mora biti izpolnjen eden izmed pogojev po drugem odstavku 73. člena ZVOP-2. Uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po 73. členu ZVOP-2, zagotavljajo sodišča.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da v mnenju ne more presojati zakonitosti določene obdelave osebnih podatkov, saj lahko posamezne primere obdelave presoja zgolj v okviru konkretnega nadzornega postopka. Zato vam na vaše vprašanje glede dopustnosti zvočnega snemanja zdravstvenih obravnav s strani pacienta podaja zgolj nekatera splošna pojasnila.
V okvir pristojnosti IP sodi snemanje in razkritje posnetkov, v kolikor gre za obdelavo osebnih podatkov in je posameznik na posnetkih določljiv. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je uporaba Splošne uredbe izključena v primerih obdelave osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (točka c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe). V skladu s sodno prakso SEU, dejavnosti ni mogoče šteti za popolnoma osebno ali domačo, če je njen cilj 1) da se dostop do osebnih podatkov omogoči nedoločenemu številu oseb ali 2) če se ta dejavnost razširja - četudi le delno - v javni prostor in je tako usmerjena iz zasebnega okolja tistega, ki opravi obdelavo osebnih podatkov.
Če posameznik pogovor z zdravstvenim delavcem posname zgolj za svojo zasebno uporabo (npr. zaradi lažjega pomnenja informacij o svojem zdravstvenem stanju ali poteku obravnave) in se posnetek ne uporablja za druge namene oziroma se ne razkrije tretjim osebam, takšna obdelava praviloma ne spada na področje uporabe Splošne uredbe. To pa ne pomeni, da je takšno snemanje tudi zakonito. Tajno snemanje lahko predstavlja poseg v pravico do zasebnosti snemane osebe, kot jo zagotavlja 35. člen Ustave. Posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč.
Če pa posameznik posnetek uporabi za namen, ki presega zasebno rabo, na primer če ga razkrije tretjim osebam ali ga predloži kot dokaz v sodnem ali drugem postopku, gre lahko za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora obstajati ustrezna pravna podlaga iz 6. člena Splošne uredbe. V takšnih primerih bi lahko bila glede na okoliščine primera relevantna zlasti pravna podlaga iz točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, pri čemer je treba v vsakem konkretnem primeru opraviti presojo obstoja zakonitega interesa ter tehtanje med interesi oziroma temeljnimi pravicami in svoboščinami vseh udeleženih. IP ob tem poudarja, da vprašanje dopustnosti uporabe tajno pridobljenega posnetka kot dokaza v sodnem postopku ni vprašanje, o katerem bi odločal IP, temveč je njegova presoja v pristojnosti sodišča. Sodišče presoja tako dopustnost izvedbe takšnega dokaza kot tudi njegovo dokazno vrednost.
V določenih primerih bi javna objava takšnega postopka lahko pomenila tudi izvrševanje pravice do svobode izražanja, kot jo zagotavlja 39. člen Ustave. Varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov ureja ZVOP-2 v 73. členu. Ta določa, da se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, med drugim, ko javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika. Presoja dopustnosti snemanja bo vedno odvisna od konteksta in vseh okoliščin posameznega primera. Za zakonito obdelavo, vključno z javno objavo, osebnih podatkov v okviru svobode izražanja, mora biti izpolnjen eden izmed pogojev iz 73. člena ZVOP-2. Uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, pa zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo.
IP še dodaja, da v okviru izdaje neobveznih mnenj ne izdaja potrditve, da je določeno (tajno) snemanje dopustno ali zakonito, temveč lahko poda zgolj splošna pojasnila glede uporabe predpisov s področja varstva osebnih podatkov.
Lepo vas pozdravljamo.
Pripravila:
Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.
dr. Jelena Virant Burnik,
informacijska pooblaščenka