Snemanje v fitnesu

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 26. 5. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pravil snemanja v fitnes centrih in podobnih javnih prostorih. V dopisu razlagate, da ste pred kratkim trenirali v fitnesu, kjer sta dva druga uporabnika snemala svojo vadbo, ob čemer sta v kader zajela tudi vas. Opisujete, da ste se zaradi tega počutili nelagodno, in sprašujete, ali je snemanje v fitnesih, kjer se lahko pojavijo tudi druge osebe, v skladu z zakonom. Zanima vas tudi, kakšna so pravila glede snemanja v prostorih, kjer se posameznik lahko znajde v bolj zasebnih in ranljivih položajih, ter dodajate, da je po vašem mnenju na teh mestih smiselno upoštevati določeno stopnjo zasebnosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

ZVOP-2 in Splošna uredba varujeta le tisti del zasebnosti, ki jo zagotavlja 38. člen Ustave RS, torej le osebne podatke, ki so v celoti ali delno obdelani z avtomatiziranimi sredstvi ter tiste, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov. Določbe Splošne uredbe oz. ZVOP-2 pa se ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe.

V kolikor sta uporabnika fitnesa v vašem konkretnem primeru torej snemala zgolj svojo vadbo (in ne gre za izvajanje videonadzora s strani fitnes centra) ter ob tem vas (nenamerno) posnela kot del ozadja, gre najverjetneje za izvajanje zasebne dejavnosti oziroma obdelavo za osebno uporabo, zato določbe Splošne uredbe ne pridejo v poštev. Ob tem pa IP opozarja, da gre lahko pri neupravičenem snemanju za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS. Ta sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. 

O b r a z l o ž i t e v: 

IP uvodoma pojasnjuje, da so skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatki opredeljeni kot katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti. Iz tega izhaja, da so videoposnetki ali fotografije posameznikov varovani podatki zgolj takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden ter bi se ga na ta način lahko identificiralo, prepoznalo in določilo, ali pa, ko se hkrati s fotografijo obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku.

Vendar pa je treba ločiti med obdelavo osebnih podatkov v smislu določb Splošne uredbe in izvajanje videonadzora v smislu določb ZVOP-2 (če bi npr. fitnes center imel v prostorih fitnesa nameščene kamere) ter obdelavo za zasebne namene. ZVOP-2 in Splošna uredba namreč varujeta le tisti del t.i. informacijske zasebnosti, ki jo zagotavlja 38. člen Ustave RS, torej le osebne podatke, ki so v celoti ali delno obdelani z avtomatiziranimi sredstvi ter tiste, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov. Skladno z 2. odstavkom 2. člena Splošne uredbe pa se določbe Splošne uredbe oz. ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Navedeno pomeni, da snemanje, shranjevanje in nadaljnja obdelava posnetkov v zasebne namene ne sodi pod okrilje predpisov s področja varstva osebnih podatkov in s tem izključuje pristojnost IP.

V kolikor sta uporabnika fitnesa v vašem konkretnem primeru torej snemala zgolj svojo vadbo in ob tem vas (nenamerno) posnela kot del ozadja, gre najverjetneje za izvajanje zasebne dejavnosti oziroma obdelavo za osebno uporabo, zato določbe Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne pridejo v poštev. Morala pa bi vsekakor paziti, da na njunem posnetku ni tretjih oseb. Kljub temu pa IP opozarja, da gre lahko pri neupravičenem snemanju za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS. Ta sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, s sprem. in dop.; KZ-1) lahko neupravičeno slikovno snemanje v določenih primerih (snemanje brez soglasja, pri katerem se občutno poseže v zasebnost posameznika) predstavlja kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, zato je lahko posameznik, ki neupravičeno snema druge, podvržen tudi uvedbi kazenskega postopka. Poleg tega lahko po 134. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07, s sprem. in dop.; OZ) vsak posameznik od sodišča zahteva, da prepreči dejanje, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja, ali da odstrani njegove posledice.

IP se glede zagotovitve zasebnosti strinja z vami, da je treba v določenih prostorih (kjer se posamezniki lahko znajdejo v bolj intimnih situacijah) poskrbeti za višjo stopnjo zasebnosti. Na področju izvajanja videonadzora to ureja 10. odstavek 76. člena ZVOP-2, in sicer določa, da je videonadzor prepovedano izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka