Snemanje uradnih oseb in objava na družbenih omrežjih
+ -Številka: 07121-1/2024/525
Kategorije: Moderne tehnologije, Snemanje sej in javnih dogodkov, Svetovni splet, Uradni postopki
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja postopkov v upravnem območju, ter glede objavljanja posnetkov na socialnih omrežjih, z namenom zaničevanja uradne osebe/vzpodbujanja negativnih komentarjev ipd. Pojasnjujete, da 103. člen Uredbe o upravnem poslovanju določa pravila glede snemanja v prostorih organa in snemanje prepoveduje, razen v določenih primerih, ter z odobritvijo predstojnika ali druge uradne osebe, ki lahko tudi prepove vstop z napravami, ki omogočajo snemanje. 22. člen Zakona o javnem redu in miru pa določa sankcije za neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb.
Zanima vas stališče IP do objavljanja tovrstnih posnetkov na spletu. Menite, da mora biti tudi objava upravičena, torej takšna, ki sproža javno debato glede ravnanja uradne osebe in ne takšna, katere namen je norčevanje. Zanima vas stališče glede trka pravice do osebnih podatkov in pravice do "svobode izražanja" občana.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
Snemanje in objava posnetkov, kot ga opisujete, sodi v okvir pristojnosti Informacijskega pooblaščenca, kolikor gre za obdelavo osebnih podatkov in je posameznik na posnetkih določljiv. Pri objavah takih posnetkov na družbenih medijih, kjer dostop ni omejen na zasebni krog uporabnika, se uporabnik praviloma ne more zanašati na izjemo zasebne rabe. Kadar obdeluje osebne podatke kot upravljavec osebnih podatkov, mora imeti za snemanje in objavo posnetkov pravno podlago, upoštevati temeljna načela varstva osebnih podatkov, zagotoviti posameznikom vse informacije, ki jih določata 13. in 14. člen Splošne uredbe. Uredba o upravnem poslovanju snemanje v prostorih organa prepoveduje, razen v določenih primerih, ter z odobritvijo predstojnika ali druge uradne osebe, ki lahko tudi prepove vstop z napravami, ki omogočajo snemanje.
Za zakonito javno objavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja mora biti izpolnjen eden izmed pogojev po drugem odstavku 73. člena ZVOP-2. Skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZVOP-2 pa sme oseba javnega ali zasebnega sektorja za namene obveščanja javnosti obdelovati, vključno z objavo, osebna imena, nazive, fotografije in videoposnetke posameznikov, pridobljene na dogodkih, ki jih v okviru svojih nalog, pristojnosti ali dejavnosti organizira ta oseba, če posameznik te obdelave ni prepovedal. Uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po 73. členu ZVOP-2 zagotavljajo sodišča in ne IP.
O b r a z l o ž i t e v:
Informacijski pooblaščenec opozarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven inšpekcijskih postopkov presojati konkretnih dejanj obdelave osebnih podatkov oz. se na ravni mnenja opredeliti do vaših konkretnih vprašanj. To bi bilo mogoče le v okviru inšpekcijskega postopka. Zato vam v nadaljevanju podajamo nekatera splošna pojasnila.
V okvir pristojnosti Informacijskega pooblaščenca sodi snemanje in objava posnetkov, kolikor gre za obdelavo osebnih podatkov in je posameznik na posnetkih določljiv. Poleg tega je potrebno upoštevati, da se Splošna uredba ne uporabljata, kadar gre za obdelavo podatkov, ki jih izvajajo posamezniki med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Pri objavah posnetkov na družbenih medijih, kjer dostop ni omejen na zasebni krog posameznikov, se uporabnik praviloma ne more zanašati na izjemo zasebne rabe in mora (kadar obdeluje osebne podatke kot upravljavec osebnih podatkov) upoštevati vse relevantne določbe Splošne uredbe – za obdelavo osebnih podatkov mora imeti pravno podlago, upoštevati temeljna načela varstva osebnih podatkov. Vsak upravljavec mora posameznikom, katerih osebni podatki se zbirajo, zagotoviti vse informacije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov, ki jih določata 13. in 14. člen Splošne uredbe. Kot že sami ugotavljate, 103. člen Uredbe o upravnem poslovanju določa pravila glede snemanja v prostorih organa in snemanje prepoveduje, razen v določenih primerih, ter z odobritvijo predstojnika ali druge uradne osebe, ki lahko tudi prepove vstop z napravami, ki omogočajo snemanje.
V zvezi z vašim vprašanjem glede razmerja med pravico do svobode izražanja in varstvom osebnih podatkov pri objavi posnetkov na socialnih omrežjih, je treba upoštevati določbe ZVOP-2, ki urejajo razmerje med svobodo izražanja in obveščanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov (določbe od 73. – 75. člena in določbe 19. člena ZVOP-2). Skladno z drugim odstavkom 73. člena se lahko v okviru svobode izražanja osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:
1. je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;
2. je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;
3. so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;
4. so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;
5. gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;
6. so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;
7. javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali
8. tako določa drug zakon.
Skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZVOP-2 pa sme oseba javnega ali zasebnega sektorja za namene obveščanja javnosti obdelovati, vključno z objavo, osebna imena, nazive, fotografije in videoposnetke posameznikov, pridobljene na dogodkih, ki jih v okviru svojih nalog, pristojnosti ali dejavnosti organizira ta oseba, če posameznik te obdelave ni prepovedal.
Za zakonito javno objavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja mora biti torej izpolnjen eden izmed zgoraj navedenih pogojev. Po tretjem odstavku 73. člena ZVOP-2 pa uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo. Ko gre za izvrševanje svobode izražanja je tako pristojnost IP omejena. Skladno s drugim odstavkom 19. člena v zvezi s četrtim odstavkom 73. člena ZVOP-2 je IP pristojen le za nadzor nad zakonitostjo posredovanja, razkritja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov iz zbirke z namenom nezakonitega razkritja, nezakonitega posredovanja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov. Iz vašega vprašanja ne izhaja, da bi posnetki izhajali iz zbirk osebnih podatkov, za katere bi veljali pogoji varstva v skladu s Splošno uredbo in ZVOP-2 (snemali naj bi posamezniki, ki posnetke objavijo na svojih družbenih omrežjih). Za uveljavljanje pravic posameznika je pri tovrstnih objavah na družbenih medijih torej predpisano sodno varstvo.
Lepo vas pozdravljamo,
Pripravila:
dr. Jelena Virant Burnik
vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka