Razkrivanje osebnih podatkov zakonca v vlogi državnemu organu
+ -Številka: 07121-1/2023/743
Kategorije: Pravne podlage
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali je skladno z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, da bi žena v vlogi na državni organ navedla tudi moževe podatke (navajate na primer ime in priimek, datum rojstva, stalni naslov bivanja, zakonski stan, številko bančnega računa, bančni izpis za pretekle 3 mesece). Zakonca sicer bivata skupaj, a imata ločena bančna računa in nimata vpogleda v stanje na bančnem računu drug drugega. Enako vas zanima za situacijo, ko par ni poročen, a živi skupaj.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Iz vašega zaprosila za mnenje ne izhajajo konkretne okoliščine posredovanja osebnih podatkov zakonca, niti ne okvirno področje posredovanja (lahko bi šlo za katero koli področje, od bančnega do socialnega področja, sodnih in drugih pravnih postopkov). Zato vam lahko samo na splošno odgovorimo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga (zakon, privolitev, pogodba, izvajanje javnih nalog itd.), kar je odvisno od konkretnega področja. Organ, ki prejme podatke, mora imeti torej takšno pravno podlago, sicer obdelava osebnih podatkov ni zakonita.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.
Na splošno pojasnjujemo, da morajo imeti upravljavci za vsako obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:
- privolitev (točka a)),
- sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),
- zakon (točka c)),
- zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),
- izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),
- zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).
Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati ustrezna pravna podlaga, ki jo mora že pred obdelavo osebnih podatkov natančno razčistiti upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen tudi dokazati zakonitost obdelave osebnih podatkov.
Iz vašega zaprosila za mnenje ne izhajajo konkretne okoliščine posredovanja osebnih podatkov zakonca, niti ne okvirno področje posredovanja (lahko bi šlo za katero koli področje, od bančnega do socialnega področja, sodnih in drugih pravnih postopkov). Zaradi navedenega ne moremo niti na splošno odgovoriti na vaše vprašanje, ali bi bilo takšno posredovanje zakonito ali ne.
Poglavitno vprašanje je, ali je v vašem primeru žena želela samoiniciativno posredovati osebne podatke moža ali pa je ženo za posredovanje osebnih podatkov moža pozval državni organ.
V prvem primeru (samoiniciativno posredovanje brez zahteve državnega organa) bi šlo po mnenju IP bolj za vprašanje širšega posega v zasebnost in ne za vprašanje, ali je imela žena pravno podlago za posredovanje takšnih podatkov državnemu organu. Mož lahko v civilnem postopku zaradi posega v zasebnost toži ženo (razen če bi se oba s takšnim ravnanjem strinjala oziroma bi mož celo podpisal pooblastilo ali dal dovoljenje), a z vidika varstva osebnih podatkov je pomembnejše vprašanje, kako je s prejetimi podatki ravnal državni organ. V trenutku ko državni organ oziroma kateri koli drug upravljavec prejme osebne podatke, mora imeti za njihovo obdelavo ustrezno pravno podlago (v javnem sektorju načeloma zakon), sicer mora osebne podatke nepovratno uničiti ali jih vrniti. Drugi odstavek 7. člena ZVOP-2 namreč določa, da kadar se nenamerno zberejo osebni podatki, za katere je očitno, da niso potrebni za konkretno obdelavo, se izbrišejo brez nepotrebnega odlašanja, drugače nepovratno uničijo ali vrnejo posamezniku, na katerega se nanašajo, ali upravljavcu ali obdelovalcu, ki jih je poslal. Če ima državni organ ustrezno pravno podlago, pa je stvar presoje konkretnega primera, ki je v mnenju ne moremo opraviti.
V drugem primeru, ko bi državni organ ženo pozval k posredovanju osebnih podatkov moža, pa mora imeti za to ustrezno pravno podlago; kot smo navedli je v javnem sektorju to večinoma zakon. Zakonsko podlago morate, če želite odgovoriti na vprašanje žene, raziskati glede na obstoječo zakonodajo v Republiki Sloveniji glede na področje delovanja udeleženega državnega organa.
Glede vprašanja zunajzakonske skupnosti vam odgovarjamo, da je ta v Republiki Sloveniji na večini področij izenačena z zakonsko skupnostjo. Prvi odstavek 4. člena Družinskega zakonika določa, da je zunajzakonska skupnost »dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo; na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.« Ponovno bo torej odgovor odvisen od pravnega področja, na katerega se nanaša vaše vprašanje.
Lepo vas pozdravljamo,
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
Pripravila:
mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov