Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Privolitev za objavo fotografij mladoletnih otrok v primeru dodeljenih stikov

+ -
Datum: 25.04.2023
Številka: 07121-1/2023/559
Kategorije: Privolitev, Šolstvo, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je materi dodeljeno skrbništvo, vam pa stiki z mladoletnima otrokoma. Zanima vas, ali zadostuje, da soglasje za objavo fotografij na šolski spletni strani podpiše samo mati ali bi bilo potrebno tudi vaše soglasje. Mati otrok se z objavo strinja, vi pa se ne strinjate.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V vašem primeru je vprašanje, ali gre pri podaji privolitve za objavo fotografij mladoletnega otroka šoli za vprašanje, ki bistveno vpliva na razvoj otroka in morata starša sprejeti odločitev o privolitvi sporazumno (izvrševanje starševske skrbi) ali pa gre za vprašanje otrokovega dnevnega življenja in lahko odločitev sprejme starš, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.

Iz sicer zelo redke sodne prakse izhaja, da lahko objava fotografij otrok na spletu sodi »med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje staršev«. IP meni, da bi šola morala pridobiti privolitev staršev za objavo fotografij, ki temelji na sporazumu obeh staršev, ki jima ni bila (v tem delu) omejena starševsko skrb.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Pojasnjujemo, da mora imeti upravljavec za obdelavo osebnih podatkov osebnih podatkov ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Privolitev je ena od pravnih podlag, na podlagi katerih se lahko obdelujejo osebni podatki, druge pravne podlage pa so v javnem sektorju npr. izvajanje pogodbe, izpolnitev zakonske obveznosti in opravljanje naloge v javnem interesu. Drugi odstavek 6. člena Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Uradni list RS, št. 80/04 in 76/08, v nadaljevanju: Pravilnik) določa, da za osebne podatke, za katere se starši učencev s pisno privolitvijo strinjajo, da so javno dostopni, ker po naravi, vsebini ali namenu ne posegajo v zasebnost učencev (npr. razstave izdelkov učencev, skupinski posnetki učencev na fotografijah, videoposnetki, zvočni ali filmski posnetki javnih nastopov učencev na prireditvah, ipd.), šola pridobi pisno soglasje staršev za celo šolsko leto. Iz soglasja mora biti razvidno, za kakšne fotografije, snemanja in intervjuje gre, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo le-ti uporabljali in koliko časa se bodo shranjevali.

Glede privolitve pa nadalje pojasnjujemo, da mora biti privolitev vedno prostovoljna, specifična, informirana ter nedvoumna in da se lahko kadarkoli prekliče. Upravljavec (šola) mora natančno opredeliti, kakšen je namen podane privolitve, na kakšen način bodo prejeti podatki obdelani in kje bodo objavljeni. Glede na zahtevo, da mora biti privolitev informirana, mora vsebovati torej naslednje:

 podatek o identiteti upravljavca (naziv šole),

-       konkretno opredeljen namen za vsako posamezno obdelavo, za katero je zahtevana posamezna privolitev,

-       navedbo vrst osebnih podatkov, ki bodo zbrani in obdelovani,

-       obstoj pravice do umika privolitve,

-       obvestilo posamezniku, da ima pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov,

-       obvestilo posamezniku o morebitnih tveganjih pri prenosu osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo.

Preden starši izpolnijo obrazec s privolitvijo, morajo biti tudi podrobno informirani o obdelavi osebnih podatkov, kot to določa 13. člen Splošne uredbe. Tako morajo npr. prejeti informacije o namenih ter pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov; uporabnikih osebnih podatkov; obdobju hrambe osebnih podatkov; pravicah posameznika, itd. Več informacij glede obveščanja posameznikov je dostopnih na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/obve%C5%A1%C4%8Danje-posameznikov-o-obdelavi-osebnih-podatkov.

Zgoraj navedeno je bistveno za razumevanja namena obdelave, s pomočjo katerega ugotavljamo, ali gre za odločitev, ki jo morata starša sprejeti sporazumno, ali lahko o obdelavi odloči zgolj starš, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo.

Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, s sprem. in dop.; v nadaljevanju DZ) določa v 6. členu določa, da je starševska skrb opredeljena kot celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Starševska skrb pripada skupaj obema staršema. 136. člen DZ, ki opredeljuje vsebino starševske skrbi, določa, da so starševska skrb »obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja.« 151. člen DZ nadalje v prvem odstavku določa, da starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji. Nadalje drugi odstavek določa, da kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji. V tretjem odstavku je določeno, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Četrti odstavek pa določa, da če se starši v primerih iz prejšnjih odstavkov ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.

Iz tega sledi, da morata starša, ki imata starševsko skrb, o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločati sporazumno, o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja pa lahko odloča tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, sam. Za kakšno vprašanje gre (torej takšno, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, ali takšno, ki se tiče otrokovega dnevnega življenja) moramo ugotoviti iz namena obdelave osebnih podatkov.

Sodna praksa, ki bi razreševala vprašanje, ali gre pri privolitvi za objavo fotografij za vsebino, o kateri morata oba starša odločati sporazumno, je zaenkrat še zelo redka oziroma domala neobstoječa. V sklepu Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2105/2021 sodišče izhaja iz predpostavke (in obenem citira mnenje Varuha človekovih pravic), da sodi objava fotografij svojih otrok na spletu »med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje staršev, ne gre pa za tako ogrožajoče ravnanje za otroka, ki bi v vsakem primeru terjalo poseganje države v družinsko razmerje.«

Iz navedenega lahko le sklepamo, da bi sodišče odločanje o privolitvi k objavi osebnih podatkov na spletu razumelo kot odločitev, ki jo morata starša sprejeti sporazumno in torej sodi v domet starševske skrbi.

Toliko bolj se nam zdi, da mora biti privolitev, ki se jo poda šoli kot upravljavcu javnega sektorja, in to za celo leto vnaprej, podana v soglasju med obema staršema (torej sporazumno). Pri tem sicer verjetno ni nujno, da oba starša formalno podpišeta privolitev, lahko odločitev sprejmeta sporazumno, nato pa eden od staršev poda privolitev v imenu obeh. Kljub temu se zaradi dokazovanja in stabilnosti takšne privolitve vseeno priporoča, da privolitev tudi formalno podata oba starša.

IP za konec sicer še dodaja, da določba tretjega odstavka 93. člena ZVOP-2 določa, da lahko za namene obveščanja javnosti oseba javnega ali zasebnega sektorja obdelovati, vključno z objavo, osebna imena, nazive, fotografije in videoposnetke posameznikov, pridobljene na dogodkih, ki jih v okviru svojih nalog, pristojnosti ali dejavnosti organizira ta oseba, če posameznik te obdelave ni prepovedal. Ker je ta določba popolnoma nova v slovenskem pravnem redu pa IP ne more komentirati, kako bi bilo treba to določbo razumeti v smislu posebnega varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov otrok skladno s Konvencijo o otrokovih pravicah ter Splošne uredbe ter v luči posebne določbe Pravilnika (ki je sicer hierarhično nižji pravni akt od zakona, pa vendar velja), ki govori o pridobivanju privolitev staršev za objavo fotografij in posnetkov otrok.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov