Priimek na vratih stanovanja in sklep zbora lastnikov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da imate lastniki večstanovanjske stavbe težavo z eno od lastnic, ki ne želi izobesiti svojega priimka na vrata stanovanja. Zbor lastnikov je sprejel sklep, da morajo imeti stanovanja nad vrati številko stavbe in stanovanja ter priimek lastnika na vratih. Zanima vas, kaj lahko storite v primeru omenjene lastnice, ali lahko od nje zahtevate, da izobesi priimek na vrata. Sprašujete se tudi, kako je s priimki na hišnih predalčnikih, kajti če ni oznake, poštar niti ne more dostaviti pošte.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Trenutna zakonodaja v Republiki Sloveniji določa obveznost lastnikov stanovanja v večstanovanjski stavbi, da:

- stanovanje označijo s številko posamezne enote;

- hišni predalčnik označijo s priimkom uporabnika poštnih storitev v posameznem stanovanju.

IP meni, da lastnice ne morete prisiliti, da na stanovanje izobesi svoj priimek, to pa lahko stori prostovoljno.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

• privolitev (točka a)),
• sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),
• zakon (točka c)),
• zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),
• izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),
• zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).

Glede označevanja stanovanj vam pojasnjujemo, da tretji odstavek 7. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, s sprem. in dop.; v nadaljevanju SZ-1) določa, da mora lastnik ali najemnik stanovanja »označiti stanovanje ali bivalno enoto in druge prostore s številko posamezne enote. Individualni prostori, ki pripadajo stanovanju, se označijo s številko stanovanja in dodatkom a, b, c in tako dalje. Številko stanovanja in številko drugih prostorov v obliki tablice, nalepke ali v drugi trajni obliki, se namesti nad ali ob vhodna vrata stanovanja ali drugih prostorov.«

Kolikor nam je znano, noben zakon ne določa izobešanja priimka na vhodna vrata stanovanja, zato takšne obveznosti ne moremo šteti kot zakonske obveze in obdelave osebnih podatkov na podlagi določb zakona. IP še zmeraj zagovarja stališče, da hišni red ali sklep zbora lastnikov ne predstavlja obveznosti, ki bi bila sorodna zakonski, zato bi bilo pravno podlago za izobešenje priimka na vrata stanovanja treba iskati drugje. Najbolj običajno bi se za takšno obdelavo osebnih podatkov zahtevala privolitev posameznika, ki mora biti seveda svobodna.

IP torej meni, da mora lastnica stanovanja zagotoviti označbo stanovanja s številko stanovanja, ne morete pa je »prisiliti«, da izobesi svoj priimek.

Kar se tiče označevanje poštnega nabiralnika, pa so pomembne določbe 43. člena Zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZPSto-2). Prvi odstavek omenjenega člena namreč določa, da mora lastnik stanovanja ali poslovnega prostora ob vhodu v objekt zagotoviti namestitev, označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika. Uporabnik poštnih storitev v posameznem stanovanju ali poslovnem prostoru pa mora zagotoviti praznjenje hišnega predalčnika. Drugi odstavek 43. člena ZPSto-2 določa, da morajo biti hišni predalčniki v večstanovanjskih objektih označeni s priimkom ali s firmo uporabnikov poštnih storitev v posameznem stanovanju ali poslovnem prostoru. Nameščeni morajo biti v pritličju, omogočen pa mora biti neoviran dostop. Če je vhod v stavbo zaklenjen, mora lastnik ali njen upravnik dostavljavcu zagotoviti dostop do predalčnikov. O načinu dostopa se dogovorita lastnik ali upravnik stavbe in izvajalec poštnih storitev. Tretji odstavek še določa, da če lastniki ne izpolnijo svojih obveznosti, jih mora izvajalec univerzalne storitve pisno opozoriti in jim za odpravo kršitev določiti primeren rok.

Pri tem poudarjamo, da morajo lastniki označiti hišni predalčnik s priimkom uporabnika poštnih storitev, kar ne pomeni nujno s priimkom lastnika stanovanja.

Za več informacij o tem, katere podatke smete zbirati solastniki, katere nadzorni odbor, katere upravnik v večstanovanjskih stavbah, vam svetujemo ogled Smernic IP za upravnike večstanovanjskih stavb, ki so dosegljive na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_upravnike_vecstanovanjskih_stavb.pdf.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov