Pridobivanje podatkov od druge zavarovalnice po prometni nesreči

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste bili kot oškodovanec udeležen v prometni nesreči. Zavarovalnica povzročitelja prometne nesreče je zavrnila znatni del popravila nastale škode, ker je ugotovila, da je na delu avtomobila, kjer je nastala škoda ob prometni nesreči, predhodno že bila prijavljena škoda in sprožen škodni zahtevek pri zavarovalnici, kjer imate zavarovan avtomobil. Zanima vas, kako ima lahko zavarovalnica možnost vpogleda v stanje avtomobila pri drugi zavarovalnici.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zakon o zavarovalništvu dopušča pridobivanje osebnih podatkov od posameznih zavarovalnic in od Slovenskega zavarovalnega združenja, kadar gre za izmenjavo osebnih podatkov o spornih zavarovalnih primerih. Več informacij o posredovanju vaših osebnih podatkov vam mora podati vaša ali povzročiteljeva zavarovalnica po določbah 14. in 15. člena Splošne uredbe.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

V skladu z drugim odstavkom 268. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZZavar-1) zavarovalnica, med drugim, vodi zbirko podatkov o zavarovalnih primerih in zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine. V prvi zbirki se lahko, med drugim, vodijo tudi identifikacijski podatki udeležencev škodnega dogodka, podatki o vrsti, kraju, času in opisu zavarovalnega primera, opisu materialne in nematerialne škode, ter podatki o kaznivih dejanjih in prekrških v zvezi z zavarovalnimi primeri (peti odstavek). Podatki za obe zbirki se lahko pridobivajo ne le od izrecno naštetih upravljavcev v zakonu, temveč tudi od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki hranijo podatke, ki jih lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje pridobivajo in zbirajo v skladu s tem zakonom, torej v skladu s predhodnimi določbami (gl. 7. točka osmega odstavka).

Posebej pa ZZavar-1 dopušča pridobivanje osebnih podatkov od posameznih zavarovalnic in od Slovenskega zavarovalnega združenja (3. točka osmega odstavka 268. člena ZZavar-1), kadar gre za izmenjavo osebnih podatkov o spornih zavarovalnih primerih. Prvi odstavek 270. člena natančneje določa, da smejo zavarovalnice, ki obravnavajo zahtevke v spornem zavarovalnem primeru, za namen ugotovitve dejanskih okoliščin in v obsegu, ki je potreben, v postopku reševanja zavarovalnega primera ali preiskave sumljivih primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin izmenjati osebne in druge podatke iz zbirk podatkov zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja, ki se vodijo v skladu z drugim odstavkom 268. člena tega zakona, z drugimi zavarovalnicami in Slovenskim zavarovalnim združenjem.

Ker pa IP v mnenju ne more ne odločati ne soditi o tem, ali je bila v konkretnem primeru izmenjava informacij dejansko zakonita, vas lahko na tem mestu najprej napotimo na uresničevanje vaše pravice, da ste transparentno obveščeni o obdelavi osebnih podatkov, vključno z nameni in pravnimi podlagami za obdelavo vaših podatkov.

14. člen Splošne uredbe tako opredeljuje dolžnost informiranja posameznikov o obdelavi njihovih osebnih podatkov in v prvem odstavku določa, da kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika upravljavec temu posamezniku zagotovi določene informacije o obdelavi osebnih podatkov, kot so identiteta in kontaktni podatki upravljavca; kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov; nameni in pravna podlaga za obdelavo; vrste osebnih podatkov; uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov; obdobje hrambe; informacije o pravicah; od kod izvirajo podatki in še mnoge druge informacije (gl. 14. člen Splošne uredbe).

Zgoraj navedeni 14. člen velja v smislu obveščanja posameznika pred samo obdelavo osebnih podatkov s strani upravljavca. Po drugi strani pa 15. člen Splošne uredbe določa informacije, s katerimi se ima posameznik pravico seznaniti na lastno zahtevo, ki jo poda upravljavcu. Prvi odstavek 15. člena Splošne uredbe tako posamezniku daje pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in med drugim naslednje informacije: namen obdelave; vrste zadevnih osebnih podatkov; uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov; obstoj pravic posameznika; informacije o virih idr.

Svetujemo vam torej, da se obrnete na eno, drugo ali obe zavarovalnici z zahtevami za informacije o obdelavi vaših osebnih podatkov. V primeru suma nezakonite obdelave osebnih podatkov pa lahko na IP naslovite pritožbo oziroma prijavo prijavitelja s posebnim položajem (neobvezen obrazec je dostopen na spletni strani: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/).

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov