Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Pregledovanje odhodnih klicev na mobilnem telefonu poštnih delavcev

+ -
Datum: 16.06.2023
Številka: 07121-1/2023/822
Kategorije: Delovna razmerja, Telekomunikacije in pošta

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 8. 6. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je dopustno, da Pošta pri pismonošah preverja, ali so bili naslovniki pred dostavo poklicani, in sicer tako, da vodje pošt zahtevajo, da jim pokažejo izpis klicev za določen dan ali pa, da jim predložijo »print screen« zaslona na službenih telefonih, ki so sicer lahko namenjeni tudi zasebni rabi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov IP lahko dokončno opredeljuje le v nadzornih postopkih.

Preverjanje klicanih številk, ki se nanašajo na delovne naloge (klicanje naslovnikov dostave), na službenem telefonu (telefonska številka, datum in čas ter tip zveze) pri pismonošah je s strani delodajalca dopustno le pod pogojem:

-      da je predhodno klicanje določenih naslovnikov za določene pošiljke utemeljena delovna obveznost pismonoš in

-      da pismonoša nadrejenemu pokaže ali izjemoma na drug način predloži na vpogled zgolj podatke o relevantnih odhodnih klicih, ki se nanašajo na službene klice, po delodajalčevih predhodno postavljenih kriterijih, tj. po izbranih telefonskih številkah naslovnikov na določen dostavni dan.

Zahteva delodajalca po neselektivni predložitvi podatkov o vseh opravljenih klicih ni dopustna.

O b r a z l o ž i t e v:

Zgornje mnenje se nanaša le na vidik varstva osebnih podatkov, ne pa tudi na vidik komunikacijske zasebnosti, saj je IP pristojen le za področje varstva osebnih podatkov.

Pri pregledovanju izpisov telefonskih klicev v konkretnem primeru pride do obdelave osebnih podatkov klicatelja in osebnih podatkov prejemnika klica. Pri tem ne gre le za podatke o telefonskih številkah, temveč tudi za podatke o dejstvu obstoja ali neobstoja komunikacije, času komunikacije, namenu komunikacije in vrsti komunikacije. 

Pravna podlaga za uporabo telefonskih številk naslovnikov dostave in kontrolo pravilnosti izvedbe poštne storitve ter s to povezano seznanitvijo s prejetimi klici je lahko v (b) točki prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (obdelava podatkov za potrebe izvajanja pogodbe), lahko pa tudi v privolitvi, če ta izpolnjuje pogoje po Splošni uredbi.

Pravna podlaga za obdelavo delavčevih osebnih podatkov na način pregledovanja opravljenih klicev je prav tako v (b) točki prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe v povezavi s prvim odstavkom 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Če je torej predhodno klicanje naslovnikov dostave za določene pošiljke v določenih primerih delovnopravna obveznost pismonoš in če gre za tako pomembno obveznost, da je potreben tudi nadzor nad njenim izvajanjem, je možno, da je usmerjeno oziroma ciljano preverjanje izvedenih klicev »potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja« v smislu 48. člena ZDR-1.

Po mnenju IP bi morali biti zaposleni obvezno predhodno obveščeni o možnosti občasnih usmerjenih kontrol ter o načinu njihovega izvajanja.

Načelo najmanjšega obsega podatkov je določeno v 5. členu Splošne uredbe.

V tem mnenju se smiselno sklicujemo na nekatera relevantna mnenja IP, ki so dostopna na naslednjih povezavah:

-       https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/dostop-do-telefona-brez-soglasja-zaposlenega-2

-       https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/mese%C4%8Dni-izpis-prometa-iz-mobilne-naprave-zaposlenega-z-namenom-ugotavljanja-kr%C5%A1itev-1665567064

-       https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/pridobitev-raz%C4%8Dlenjenega-ra%C4%8Duna-s-strani-delodajalca-1652857458

-       https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop/vpogled-delodajalca-v-izpisek-klicev-z-mobilnega-telefona

Delno so v vašem primeru relevantne tudi naslednje smernice IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih_verzija_1.1_koncna.pdf (stran 27).

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka