Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Pravica do seznanitve in pozabe lastnih osebnih podatkov

+ -
Datum: 07.03.2023
Številka: 07121-1/2023/317
Kategorije: Pravica do izbrisa - pozabe, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 16. 2. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje; ali lahko od Zavoda za zaposlovanje RS pridobite informacijo, katere podatke hranijo o vas ter ali lahko od njega zahtevate izbris podatka o tem, da ste prejemnica denarne socialne pomoči.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.     Vsak posameznik ima v okviru lastnega varstva osebnih podatkov pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (v okviru tega tudi pridobitve kopije podatkov, ki jih upravljavec zbira o njem) ter pravico do pozabe oz. izbrisa svojih osebnih podatkov. Za uveljavljanje obeh pravic pa se mora posameznik obrniti naprej neposredno na upravljavca osebnih podatkov.

2.     V mnenju spodaj vam pojasnjujemo postopkovna pravila uveljavljanja obeh pravic ter njune omejitve.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma pojasnjujemo, da je IP na področju seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in pravice do pozabe osebnih podatkov pritožbeni organ. To pomeni, da skladno z načelom zakonitosti, IP ne more in ne sme v okviru neobveznega mnenja zavzemati stališč, ali bi vam v konkretnem primeru pripadali pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in pozabe ali ne, saj bi s tem lahko prejudiciral svojo odločitev v morebitnem pritožbenem postopku. V nadaljevanju vam zato zgolj neformalno svetujemo, na podlagi naše dosedanje prakse na področju.

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je urejena v 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta pravica posamezniku omogoča, da (a) od upravljavca zahteva potrditev, da obdeluje podatke, ki se nanašajo nanj; (b) pridobi konkretne informacije o okoliščinah njihove obdelave, na primer za kakšne namene se podatki obdelujejo, na kateri pravni podlagi, predvideno obdobje hrambe, uporabniki osebnih podatkov ipd.; ter (c) pridobi prepis (kopijo) vseh podatkov, ki jih upravljavec obdeluje in se nanašajo nanj. Praviloma je uveljavljanje pravice dostopa za posameznika brezplačno, razen če so njegove zahteve očitno neutemeljene ali pretirane zlasti zato, ker bi se npr. ponavljale. Več informacij o pravici do seznanitve lahko pridobite na spletnih straneh: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki in https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/.

Pravica do pozabe oziroma pravica do izbrisa pa je urejena v 17. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.  Ta pravica posamezniku omogoča, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar je podan eden od naslednjih razlogov:

a)    osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

b)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

c)     posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2);

d)    osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

e)    osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

f)      osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1).

Ob tem je treba izpostaviti, da pravica do pozabe oz. izbrisa ni neomejena. Splošna uredba v tretjem odstavku 17. člena, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna:

a)    za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

b)    za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

c)     iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

d)    za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 9(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

e)    za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

V zvezi z vašim vprašanjem posebej poudarjamo, da zahteva za izbris ne bi bila utemeljena, če bi bila obdelava potrebna za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca oz. za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu. V takšnem primeru se osebnih podatkov ne sme brisati, četudi bi posameznik tako zahteval, temveč je treba upoštevati pogoje in roke hrambe, ki jih določa zakonodaja. V zvezi s tem tako Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 - s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUTD) določa podlago za vzpostavitev evidence brezposelnih oseb ter njeno vsebino.  V tem delu sedma alineja prve točke drugega odstavka 123. člena določa, da evidenca brezposelnih oseb vsebuje tudi podatek o času prejemanja denarne socialne pomoči na centru za socialno delo.  V okviru 124. člena ZUTD je urejena tudi pravna podlaga, da Zavod za zaposlovanje RS podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, pridobiva neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter tudi brezplačno iz evidenc  - med drugim tudi iz evidenc Centra za socialno delo. Podatki v evidenci brezposelnih oseb pa se na podlagi 126. člena ZUTD hranijo 50 let po njihovem vnosu, nato pa se skladno s predpisi arhivirajo.

IP v zvezi z uveljavljanjem pravic varstva osebnih podatkov pojasnjuje, da se mora zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki in za izbris osebnih podatkov vložiti najprej neposredno pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja. Informacije oziroma zavrnilni odgovor mora posredovati najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZVOP-2 pa mora odločitev upravljavca vsebovati razloge zanjo in informacijo o pravici do pritožbe ter roku za njeno vložitev.

V kolikor upravljavec na zahtevo za seznanitev ali izbris ne odgovori v enomesečnem roku, lahko posameznik pri IP kot pritožbenem organu vloži pritožbo. Pritožba pri IP je mogoča tudi zoper zavrnilni odgovor upravljavca, vložiti pa jo je treba v roku 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora upravljavca. Pri uveljavljanju pravice do pritožbe si lahko pomagate tudi z obrazcem, ki ga je v ta namen pripravil IP (https://www.ip-rs.si/obrazci).                                                                            

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo,

 

Pripravil:                                                                                                                                  

Grega Rudolf,

asistent svetovalca pri IP          

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka