Pravica do izbrisa občutljivih psihiatričnih zapisov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 9. 5. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je je možno pravico do izbrisa (17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov) uveljavljati glede posebnih psihiatričnih zapisov v zbirkah, ki se vodijo na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ). V Centralni register podatkov o pacientih (CRPP) se poleg diagnoze vnese tudi povzetek izpovedbe pacienta z intimnimi informacijami. Ta zapis ni bistven za nadaljnje zdravljenje pri drugih izvajalcih, saj za to zadostuje diagnoza in predpisana zdravila. Zgodi se, da želijo pacienti pri vašem zdravstvenem domu uveljavljati pravico do izbrisa glede teh občutljivih izvidov (ne pa tudi glede diagnoze in zdravil oziroma načina zdravljenja). Ne gre za podatke, ki se po 14.d členu ZZPPZ hranijo trajno, ti podatki tudi niso izrecno navedeni v Prilogi 1 ZZPPZ in tudi niso nujni za izvajanje pravic in obveznosti ter za nadaljnje zdravljenje.  

Zanima vas tudi, ali je treba paciente informirati o tem, da se te podatke zapiše v sistem in da so na voljo drugim zdravnikom.

Zanima vas tudi, ali lahko oziroma ali morajo psihiatri vnesti v sistem diagnozo ter posebej tudi anamnezo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Opozarjamo, da za to mnenje nimamo informacij o tem, pod katero kategorijo podatkov iz 14.b člena ZZPPZ spadajo predmetni občutljivi zapisi in ali se zapisi izvajajo v interoperabilni hrbtenici (IH) ali v povzetku podatkov o pacientih (PPP), kdo v praksi lahko izvaja popravke v CRPP, katerega upravljavec je sicer NIJZ, ter zakaj naj bi bila za presojo relevantna tudi priloga 1 ZZPPZ (npr. zbirka pod št. NIJZ 1), saj se ta nanaša na zdravstveno dokumentacijo pri izvajalcu. 

Po mnenju IP s sklicevanjem na 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov praviloma ni možno doseči izbrisa strokovno relevantnih podatkov, ki so bili v neko zakonsko urejeno zbirko osebnih podatkov vneseni zakonito, vse dokler traja pravna podlaga, zakoniti namen ali predpisani rok hrambe.

Če pacient meni, da je upravičen do izbrisa, lahko pri upravljavcu (NIJZ) vloži zahtevo za izbris. V primeru molka ali zavrnitve je možna prijava pri IP.

Individualno informiranje pacientov o vnosu podatkov v zbirko ni potrebno, mora pa upravljavec s splošnim informiranjem nuditi pacientom informacije o vsebini zbirke, njenem namenu in drugih informacijah o obdelavi podatkov, kot to zahtevata 13. in 14. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pacient se mora zavedati, kaj se vnaša v zbirke osebnih podatkov, kar je še posebej pomembno pri podatkih s področja psihiatrije v centraliziranih informacijskih rešitvah, namenjenih širši rabi. 

IP izven nadzornih postopkov ni pristojen za presojanje, kateri konkretni zapisi se lahko ali morajo zapisovati v CRPP in v kateri del CRPP (IH ali PPP) ter o njihovi pravilnosti. IP tudi ni pristojen za vnaprejšnje presojanje metodoloških navodil NIJZ in strokovne relevantnosti zapisov.  

O b r a z l o ž i t e v:

Le če bi se določeni podatki (npr. občutljivi anamnestični zapisi) v zbirki osebnih podatkov (npr. CRPP – v IH ali v PPP) vodili brez pravne podlage ali bi ta prenehala veljati, bi bilo možno uveljavljati zahtevo za izbris osebnih podatkov po 17. členu Splošne uredbe. Izbris zdravstvenih zapisov praviloma ni dopusten:

-      če gre za medicinsko relevanten zapis v zdravstveni dokumentaciji ali drugi zbirki iz ZZPPZ in

-      če ne gre za očitno »tehnično, pisno ali računsko« pomoto in

-      če se podatek vodi zakonito oziroma v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov, pri čemer tudi zakoniti namen obdelave ali rok hrambe še ni potekel.

Zdravnik bi moral že pri vnosu podatkov v sistem presojati njihovo strokovno relevantnost z vidika medicinske stroke, kar pomeni, da naj bi se v sistem vnašali le podatki z vsebino, kakovostjo in obsegom, ki je primeren, potreben, strokoven in v skladu z ustaljeno ali določeno metodologijo itd. Ni izključeno, da pride do vnosa podatkov, ki z vidika strokovne relevantnosti tja ne sodijo ali ki jim relevantnost preneha zaradi poteka časa. Le v takem primeru bi bilo teoretično možno doseči tudi izbris, vendar lahko to presoja le medicinska stroka sama.

Ker se osebni podatki v CRPP vnašajo na podlagi zakona in ne na podlagi privolitve, v vašem primeru pacientova zahteva za izbris ne pomeni preklica privolitve.

Izbris osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov je v skladu s 17. členom Splošne uredbe možen le (alternativno):

a)   če osebni podatki niso več potrebni v namene, zaradi katerih so se obdelovali – izhajamo iz domneve, da je namen podan dokler ne poteče zakonski rok hrambe;

b)   če posameznik prekliče privolitev, ker so se podatki obdelovali na tej podlagi in če za nadaljnjo obdelavo ni druge pravne podlage – ta v vašem primeru ne pride v poštev;

c)   če posameznik ugovarja obdelavi podatkov po 21. členu Splošne uredbe, ker so se obdelovali na podlagi t.i. prevladujočih zakonitih interesov ali ker ne želi neposrednega trženja – ta v vašem primeru ne pride v poštev;

d)   če so bili osebni podatki obdelani nezakonito – izhajati je treba iz domneve, da so vsi psihiatrični zapisi bili v sistem vneseni zakonito;

e)   če je treba podatke izbrisati, ker tako določa nek predpis – tak predpis nam ni znan;

f)    če so bili podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8 (1) Splošne uredbe – ta v vašem primeru ne pride v poštev.

Glede pravice do izbrisa oziroma pozabe je na spletni strani IP že na voljo nekaj mnenj, npr. št. 07121-1/2023/21.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka