Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Posredovanje zdravstvenih podatkov otroka Centru za socialno delo

+ -
Datum: 17.07.2023
Številka: 07120-1/2023/345
Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste od Centra za socialno delo (CSD) prejeli zaprosilo za posredovanje osebnih podatkov oziroma poročila za otroka, ki ga prilagate. Sprašujete, ali je zahteva popolna in utemeljena ter ali ima CSD podlago zahtevati podajo poročila v zahtevanem obsegu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zahteva za posredovanje osebnih podatkov mora vsebovati vse elemente iz prvega odstavka 41. člena ZVOP-2. Vlagatelj lahko v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige, zahteva sodno varstvo.

CSD lahko od izvajalca zdravstvene dejavnosti pridobiva osebne podatke za izvajanje nalog v okviru varstva koristi otroka na podlagi določb ZSV in DZ, pri čemer sta za korist otroka dolžna skrbeti oba. To med drugim pomeni dolžnost medsebojnega sodelovanja ter posredovanje (zgolj) takšnega obsega podatkov, da bo CSD lahko v konkretnem primeru učinkovito izvrševal naloge iz svojih pristojnosti.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da izven nadzornega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za zakonito posredovanje osebnih podatkov oziroma ali je konkretna zahteva popolna in utemeljena, saj je to primarno vaša naloga in odgovornost. V nadaljevanju IP zato podaja splošna pojasnila, ki vam lahko pri tej presoji pomagajo.

Vsak upravljavec mora imeti za obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje oziroma pridobivanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe.

Kadar CSD opravlja naloge, ki mu jih nalaga zakon kot javna pooblastila, in naloge, ki mu jih nalagajo drugi predpisi (49. člen Zakona o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSV), osebne podatke obdeluje na podlagi teh področnih predpisov (točka (c) oziroma (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, v primeru posebne vrste osebnih podatkov v zvezi s točko (h) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe). Področni predpisi urejajo tudi sodelovanje CSD z drugimi institucijami in obveznost posredovanja osebnih podatkov za namene izvrševanja pristojnosti CSD. Poleg tega ZVOP-2 vsebuje posebne določbe glede posredovanja osebnih podatkov v 39. do 41. členu.

Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje (če drug zakon ne določa drugače):

1.     podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.     pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.     namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.     predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.     vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.     obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 lahko vlagatelj v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige, zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

V konkretnem primeru želi CSD (zaradi nesodelovanja staršev) pridobiti zdravstvene podatke otroka za namen izdelave ocene ogroženosti, morebitne priprave predloga sodišču za ukrepe za varstvo koristi otroka oziroma načrtovanju nadaljnje pomoči otroku in družini. Ob tem se sklicuje na 16. člen v zvezi s 153. členom Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju DZ) ter 113. člen ZSV.

DZ v 16. členu določa, da morajo pri uresničevanju nalog, določenih s tem zakonikom, med seboj sodelovati centri za socialno delo in drugi nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, državni in pravosodni organi, organi lokalnih skupnosti ter humanitarne in druge nevladne organizacije, v 153. členu pa, da morata sodišče in center za socialno delo izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, če ugotovi, da je otrok ogrožen, CSD pa je lahko predlagatelj ukrepa, udeleženec v postopkih na sodišču in sodišču poda svoje mnenje. Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja center izdela načrt pomoči družini in otroku. Drugi odstavek 113. člena ZSV nadalje izrecno določa, da socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, brezplačno pridobivajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov upravljavcev, med drugim podatke o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti od Ministrstva za zdravstvo, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

Ob tem IP poudarja še načelo otrokove koristi. DZ v četrtem odstavku 7. člena določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. Podobno določa tudi Konvencija o otrokovih pravicah, in sicer v prvem odstavku 3. člena, skladno s katerim morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo.

Glede na navedeno IP meni, da ste v konkretnem primeru dolžni CSD posredovati tiste osebne podatke, ki so relevantni za zagotavljanje otrokove koristi v okviru izvajanja zakonitih nalog CSD. V najširšem smislu je otrokova korist v tem, da otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odrašča v družinskem okolju, v ozračju sreče, ljubezni in razumevanja (uvodna izjava Konvencije o otrokovih pravicah). IP opozarja tudi na siceršnjo dolžnost obveščanja po 180. členu DZ, na podlagi katere mora vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti CSD, če pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka.

Tako CSD kot tudi zdravstveni dom, od katerega zahteva osebne podatke, pa sta seveda dolžna spoštovati načeli omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To pomeni, da lahko zdravstveni dom CSD posreduje zgolj tiste podatke, ki jih CSD potrebuje za obravnavo konkretnega primera, kar pa lahko na podlagi vseh okoliščin presodita zgolj pristojna uradna oseba, ki zadevo na CSD dejansko vodi, in zdravstveni dom. Vendar IP izpostavlja, kot izhaja iz zgornjih določb, da ima CSD relativno široka pooblastila, da od upravljavcev zahteva podatke, ki jih potrebuje za potrebe postopka odločanja oziroma izvajanja svojih nalog.

V zvezi s tem IP še dodaja, da se zahteva za posredovanje osebnih podatkov po 41. členu ZVOP-2 nanaša na obstoječe osebne podatke. IP pa ni pristojen presojati vaših obveznosti glede izdelave poročil in tolmačenja osebnih podatkov za CSD, saj lahko poda pojasnila le glede tega, kaj določajo veljavni predpisi z vidika pravnih podlag za posredovanje osebnih podatkov. Glede na prestavljene okoliščine in v luči varstva koristi otroka pa vam IP predlaga, da se pred odločitvijo o utemeljenosti konkretne zahteve za posredovanje obrnete na CSD in poskušate skupaj oceniti, katere osebne podatke in v kakšni obliki dejansko potrebuje CSD za izvrševanje svojih pristojnosti v konkretnem primeru.

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka