Posredovanje osebnih podatkov zdravnikov zaradi objave v zgodovinskem zborniku

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti posredovanja osebnih podatkov. Navajate, da želi upokojen zdravnik pripraviti zgodovinski zbornik o zdravnikih, ki so delovali v vašem kraju. Zbornik bi obsegal časovni pregled zdravnikov skozi zgodovino.

Za pripravo zbornika bi od zdravstvenega doma potreboval naslednje podatke:

-          ime in priimek zdravnika,

-          datum in kraj rojstva (ali vsaj letnico rojstva),

-          od kod je zdravnik prišel,

-          področje dela,

-          obdobje zaposlitve.

Pojasnjujete, da bi od trenutno zaposlenih zdravnikov lahko pridobili soglasja za posredovanje in objavo podatkov, od zdravnikov, ki niso več zaposleni v vaši ustanovi ali so upokojeni, pa je to soglasje težje ali celo nemogoče pridobiti. Nekaj zdravnikov tudi ni več živih, kontaktov sorodnikov pa nimate. Zanima vas mnenje IP glede opisane zahteve za posredovanje podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri presoji dopustnosti posredovanja zahtevanih osebnih podatkov zdravnikov zaradi objave v zgodovinskem zborniku je upoštevnih več pravnih podlag.

Osebne podatke zdravnikov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja in kot taki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, bi lahko posamezniku posredovali na podlagi ZDIJZ. Za posredovanje ostalih osebnih podatkov pa bi morala biti podana druga ustrezna pravna podlaga, prav tako za javno objavo teh podatkov v zgodovinskem zborniku, kar bo v praksi največkrat privolitev.

ZVOP-2 je predvidel poseben postopek za posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, in sicer v 39. členu v zvezi z 41. členom ZVOP-2.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da izven nadzornega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da v okviru izdaje mnenja ne more odločati, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za zakonito posredovanje zahtevanih osebnih podatkov zdravnikov, ki so oziroma so bili zaposleni v vašem zdravstvenem domu. Zato vam v nadaljevanju podaja splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim vprašanjem.

ZVOP-2 je predvidel poseben postopek za posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, in sicer v 39. členu v zvezi z 41. členom ZVOP-2. Prvi odstavek 41. člena določa obvezne sestavine zahteve. Posameznik, ki želi od zdravstvenega doma pridobiti osebne podatke zdravnikov, bi moral tako v zahtevi med drugim izkazati pravno podlago za njihovo posredovanje ter navesti namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve. Upravljavec vlagatelju zahteve, če drug zakon ne določa drugače, zahtevane osebne podatke posreduje najpozneje v 15 dneh od prejema popolne zahteve ali pa ga v tem roku pisno obvesti o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih osebnih podatkov ne bo posredoval; če pa upravljavec ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je zahteva zavrnjena (drugi in tretji odstavek 41. člena ZVOP-2). Možnosti pravnih sredstev so urejene v četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2.

Pravno podlago za posredovanje nekaterih osebnih podatkov zdravnikov, ki so oziroma so bili zaposleni v zdravstvenem domu, bi lahko predstavljal Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), če gre za informacije, ki na podlagi področnih predpisov ali testa interesa javnosti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. ZDIJZ namreč vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen). Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ tako na primer podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne sodijo med varovane osebne podatke. Posredovanje in objava tistih podatkov zdravnikov kot javnih uslužbencev, ki predstavljajo informacije javnega značaja, bi bila lahko torej dopustna na podlagi določb ZDIJZ o ponovni uporabi. Več o tem si lahko preberete na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/ponovna-uporaba/. O tem, konkretno kateri podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, pa je treba odločati v vsakem primeru posebej in upoštevajoč vse okoliščine, ob čemer IP dodaja, da rojstni kraj ter datum najverjetneje ne bosta takšna podatka.

Prav tako je treba pri objavi osebnih podatkov v okviru svobode izražanja upoštevati 73. člen ZVOP-2, ki v drugem odstavku določa, da se lahko osebni podatki med drugim za namene književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo tudi v primerih, če je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev oziroma jih je sam dal na razpolago javnosti, če so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti ali če javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika. V slednjem primeru pa bo vsaj glede objave rojstnega kraja in datuma zdravnikov najverjetneje pretehtalo varstvo zasebnosti.

IP ob tem še dodaja, da mora veljavna privolitev zadostiti štirim zahtevam, in sicer mora biti prostovoljna, konkretna, informirana in nedvoumna. Več o privolitvi kot pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov si lahko preberete tudi v smernicah Evropskega odbora za varstvo podatkov, ki so dostopne na: https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/guidelines/guidelines-052020-consent-under-regulation-2016679_sl in spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/privolitev. Kot že sami izpostavljate, pa ta pravna podlaga ne bo ustrezna za osebne podatke tistih zdravnikov, od katerih zaradi kakršnihkoli razlogov privolitev ne morete pridobiti.

Prav tako IP pojasnjuje, da se Splošna uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih posameznikov, temveč to področje ureja 9. člen ZVOP-2. Določbe tega člena se uporabljajo za osebne podatke umrlih posameznikov 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače. Upoštevaje četrti in peti odstavek 9. člena ZVOP-2 bi lahko osebne podatke umrlih zdravnikov, ki so bili zaposleni pri vas, sicer posredovali drugemu posamezniku pod pogojem, da bi izkazal, da namerava te podatke uporabljati za namen zgodovinskega raziskovanja, objavil pa bi jih lahko le v primeru, če bi tako določal zakon, če bi v to posamezniki privolili pred smrtjo oziroma bi v to privolile osebe, naštete v tej določbi.

Če bi šteli, da gre v opisani situaciji za obdelavo osebnih podatkov v zgodovinskoraziskovalne namene, bi za posredovanje podatkov lahko prišla v poštev tudi podlaga po 69. členu ZVOP-2, seveda pod pogojem, da bi bili izpolnjeni vse elementi iz te določbe. Ne Splošna uredba ne ZVOP-2 sicer ne urejata natančno, katere vrste obdelav podatkov pomenijo obdelavo v raziskovalne namene, tak namen pa bi moral izkazati posameznik, ki zahteva podatke. Vendar ob tem IP opozarja, da glede objave rezultatov raziskave sedmi odstavek 69. člena ZVOP-2 določa, da se praviloma objavijo v anonimizirani obliki. Rezultati raziskave se lahko objavijo v psevdonimizirani obliki, če objava podatkov v anonimizirani obliki iz tehničnih razlogov ali zaradi zasledovanja ciljev raziskave ni mogoča. Le izjemoma pa lahko rezultati raziskave vsebujejo tudi osebne podatke, če to določa zakon ali je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo osebnih podatkov dal pisno privolitev.

Pri presoji dopustnosti posredovanja zahtevanih osebnih podatkov zdravnikov je torej upoštevnih več pravnih podlag, kar je odvisno predvsem od namena obdelave in objave v zgodovinskem zborniku, vrste osebnega podatka ter od dejstva, ali je posameznik, na katerega se nanašajo podatki, še živ. Predvsem glede kraja in datuma rojstva zdravnikov IP meni, da bo posameznik, ki želi te podatke javno objaviti v zborniku, za to težko izkazal drugo pravno podlago kot privolitev, ki pa jo bo v določenih primerih v praksi težko pridobiti.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka