Objava športnih rezultatov na spletu

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 15. 2. 2023 prejeli  vaše zaprosilo za mnenje, glede tega; ali je dovoljena objava imena in priimka tekmovalcev športnih prireditev na spletni strani, kjer bi bili prikazani njihovi zgodovinski tekmovalni rezultati in tekme.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.     Za objavo osebnih podatkov mora upravljavec (tisti, ki bi osebne podatke objavil) izkazati ustrezno in zakonito pravno podlago. Izbira ustrezne pravne podlage pa je vedno odvisna od konkretnih okoliščin in jo IP ne more namesto upravljavca predvidevati, še manj pa jo namesto njega izbrati oz. utemeljiti.

2.     Pod pogojem ustreznosti in zakonitosti pravne podlage morate poskrbeti za to, da se obdeluje (v tem kontekstu objavlja) le toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno ter to, da posameznike o predvideni obdelavi ustrezno informirate.

O b r a z l o ž i t e v: 

IP uvodoma poudarja, da v okviru neobveznega mnenja ne more in ne sme presojati, ali bi bili v konkretnem primeru, za konkreten namen in podatke izpolnjeni navedeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov in njihovo objavo. Konkretno presojo zakonitosti obdelave v posameznem primeru bi IP lahko opravil zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Pri tem pa še dodatno poudarjamo, da iz vašega zaprosila za mnenje ni povsem jasno, v kakšni vlogi, kje, na kakšen način ter v kakšnem obsegu itd. bi prihajalo do objav rezultatov športnikov na spletnih straneh. S tega razloga vam IP v nadaljevanju le splošno podaja nekaj odgovor na vaša vprašanja. Kot pa že pojasnjeno, pa IP niti v primeru vseh informacij ne bi mogel v okviru neobveznega mnenja podati stališča, ali bi bila predvidena obdelava dovoljena ali ne, saj to vprašanje lahko presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.  

V zvezi s kakršnokoli obdelavo osebnih podatkov (znotraj tega vsekakor tudi objavo osebnih podatkov posameznika na spletno stran) mora upravljavec (tisti, ki osebne podatke obdeluje oz. v tem primeru objavi) imeti in izkazati ustrezno in zakonito pravno podlago.  Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

− privolitev (točka (a)),

− sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

− zakon (točka (c)),

− zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),

− izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s drugim in četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

− zakoniti interesi upravljavca, ki ne prevladajo nad interesi in pravicami posameznika (točka

(f)).

Glede na omejeno poznavanje konkretne situacije, ki jo opisujete in številnih elementov, ki bi bili pomembni za presojo (npr. za kako pomembne športne rezultate gre, za kakšne vrste tekmovanj gre, so tekme in s tem rezultati javni ali ne,  ali gre za objavo rezultatov relativno ali absolutno javnih oseb, za kakšne vrste športnikov gre npr. zgolj rekreativne športnike ali npr. vrhunske športnike ipd., v kolikšni meri o teh konkretnih športnih rezultatih in tekmovanjih poročajo mediji, kje/kako/na kakšen način/ali sploh so podatki o tekmovanjih in rezultatih že objavljeni, kakšen je namen takšne objave, kakšen bo obseg objavljenih podatkov, kje bodo objavljeni in komu bodo ti podatki dostopni itd.).

IP v okviru mnenja ne more zavzemati stališča, ali oz. katera pravna podlaga, bi bila v tem konkretnem primeru ustrezna in zakonita. V zvezi z omejenim poznavanjem konkretne situacije bi tako lahko splošno le svetovali, da pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov iščete v privolitvi posameznikov ali v zvezi z zakonitimi interesi, ki pa ne smejo prevladati nad interesi in pravicami posameznika.

V kolikor boste ob presoji vseh relevantnih dejstev presodili, da bi ustrezno pravno podlago predstavljala privolitev, dodatno pojasnjujemo, da mora le ta biti podana na podlagi pravilnih, ustreznih in zadostnih informacij, ki posamezniku omogočajo oblikovanje pravno relevantne volje o tem, ali dovoli objavo podatkov ali ne. Veljavna privolitev mora tako zadostiti štirim zahtevam, in sicer mora biti: prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna. V zvezi z informiranostjo posameznikov pred samo obdelavo osebnih podatkov pa mora upravljavec osebnih podatkov, skladno s 13. in 14. členom Splošne uredbe, posameznikom zagotovi informacije glede obdelave njihovih osebnih podatkov. Informacije se morajo posamezniku zagotoviti na način, določen v 12. členu Splošne uredbe in sicer tako, da so podane na lahko dostopen način in predstavljene v jasnem in razumljivem jeziku, ki je prilagojen glede na tipičnega uporabnika njihovih storitev.

Več o privolitvi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnihpodatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/privolitev

V določenih primerih, odvisno od presoje zgoraj primeroma naštetih elementov v kontekstu meje posega v informacijsko zasebnost posameznika, pa bi bilo tudi mogoče ustrezno pravno podlago utemeljevati tudi skozi uveljavljanje zakonitega interesa - torej točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. če bi se šlo za prireditelja tekmovanja, katerega interes za objavo teh podatkov prevlada nad interesom športnika in hkrati bistveno ne poseže v njegove temeljne pravice in svoboščine), predvsem ob dejstvu, da bi lahko šteli, da je smisel športne prireditve praviloma tekmovanje, bistvo tekmovanja pa so rezultati, ki dobijo pomen in pravo vrednost praviloma šele takrat, ko so sporočeni posamezniku in javnosti, in ko je na njihovi podlagi mogoča primerjava med udeleženci tekmovanja. Vsekakor pa mora upravljavec v okviru presoje ustreznosti pravne podlage zakonitih interesov na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov oceniti, ali je izpolnjen dodatni pogoj za uporabo zakonitega interesa kot ustrezne pravne podlage z izvedbo predhodnega testa tehtanja. Z njim presoja, ali so nameni, za katere si prizadeva upravljavec, zakoniti, ali je obdelava podatkov primerna in nujna za doseganje teh namenov ter ali obstaja ravnovesje med zasledovanim ciljem na eni strani in posegom v pravice in svoboščine posameznikov na drugi.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ki spada v okvir javnega obveščanja in s tem uresničevanja pravice do svobode izražanja pa IP opozarja še na določbe 73. člena ZVOP-2.  Ta člen namreč določa, da se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

1.     je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.     je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.     so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.     so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.     gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.     so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.     javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

8.     tako določa drug zakon.

Upoštevaje zgoraj navedeno, sklepno poudarjamo, da mora upravljavec za določeno objavo osebnih podatkov najprej zagotovi ustrezno in zakonito pravno podlago, nato pa skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov objaviti le toliko osebnih podatkov, kolikor je to nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave. Načelo najmanjšega obsega podatkov tako določa, da morajo biti (pod pogojem, da obstaja pravna podlaga) osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Glede slednjega morate tako poskrbeti za upoštevanje sorazmernosti posega v pravico do varstva osebnih podatkov, ki terja, da obdelava osebnih podatkov (objava osebnih podatkov) ni prekomerna glede na zasledovani cilj obdelave ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov.

Utemeljenost zakonitega interesa oziroma ustreznost privolitve pa sta vedno odvisna od konkretnih okoliščin in konkretne obdelave osebnih podatkov, kar pa lahko IP presoja šele v okviru inšpekcijskega postopka.                                                

V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja vas lepo pozdravljamo,

Pripravil:                                                                                                                                  

Grega Rudolf,

asistent svetovalca pri IP          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka