Objava videoposnetkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti javne objave videoposnetkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Z videonadzorom pridobljeni podatki (videoposnetki), ki se nanašajo na posameznika, so osebni podatki, in so del zbirke osebnih podatkov, ki nastane z izvajanjem videonadzora. Zato je pri njihovi obdelavi, kamor se šteje tudi objava na svetovnem spletu, treba upoštevati določbe Splošne uredbe in ZVOP-2.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Objava osebnih podatkov (npr. fotografije oziroma videoposnetka) posameznika na svetovnem spletu pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije oziroma posnetka, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP zato v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. V skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Z videonadzorom pridobljeni podatki (videoposnetki), ki se nanašajo na posameznika, so osebni podatki, in so del zbirke osebnih podatkov, ki nastane z izvajanjem videonadzora. Zato je pri njihovi obdelavi, kamor se šteje tudi objava na svetovnem spletu, treba upoštevati določbe Splošne uredbe in ZVOP-2.

Osebni podatki predstavljajo skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Glede na navedeno lahko fotografije oziroma posnetki pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij ali posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje oziroma fotografiranje dogodkov teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno pravno podlago. Možne pravne podlage Splošna uredba določa v prvem odstavku 6. člena. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

-       posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

-       obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

-       obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

-       obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

-       obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

-       obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora tako temeljiti na eni izmed navedenih pravnih podlag ter biti skladna s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, še posebej načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

Izhajajoč iz navedb v vašem zaprosilu in glede na veljavno zakonodajo kot upravljavec zbirke videoposnetkov najverjetneje nimate pravne podlage za objavo videoposnetkov, čeprav je namen objave, ki ga omenjate (identifikacija storilca kaznivih dejanj), zakonit. IP splošno upravljavcem svetuje, da tovrstne fotografije oziroma posnetke posredujejo policiji. Za iskanje storilcev kaznivih dejanj so namreč pristojni organi pregona (policija, tožilstvo), ki identiteto osumljencev ugotavljajo v skladu z zakonskimi pooblastili.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka