Objava ocene redne delovne uspešnosti

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje, v katerem prostoru delodajalca je primerno objaviti ocene redne delovne uspešnosti, saj kot navajate, Sindikat v elektronskem sporočilu izpostavlja, da se je v konkretnem primeru seznam zaposlenih v šoli in število doseženih točk v ocenjevalnem obdobju objavil v tajništvu, do katerega imajo dostop tudi vsi, ki vstopajo v prostore tajništva (učenci, starši, zunanji).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. V primeru, ko gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in torej za prosto dostopne informacije javnega značaja, se s takšnimi osebnimi podatki lahko seznani vsakdo in se jih lahko tudi javno objavi.

2. IP kljub temu priporoča upoštevanje določbe Splošne uredbe o najmanjšem obsegu podatkov in svetuje objavo takšnih podatkov v skladu za namenom ter upoštevanjem zasebnosti bolj prijaznega načina. 

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V 6.členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer:

(a)   posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)   obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)   obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)   obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)   obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

IP nadalje pojasnjuje, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS; Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18 in 136/22) v prvem odstavku 30. člena določa, da se postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno. Prav tako v tretjem odstavku določa, da javni uslužbenec pri izplačilu januarske plače prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevalnih obdobjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Ob tem pa IP opozarja, da 33. člen KPJS določa, da se vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote. To se lahko zagotovi npr. z objavo na internih spletnih straneh ali oglasni deski uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote oziroma na drug primeren način.

Tudi iz prakse IP izhaja, da ocene delovne uspešnosti javnih uslužbencev predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Podlaga za razkritje osebnih podatkov javnosti je 1. alineja tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22). Iz navedene določbe izhaja, da so osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, prosto dostopne informacije javnega značaja. Iz prakse IP pa izhaja, da so letne ocene javnih uslužbencev podatki v »zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev«.

IP sklepno povzema, da v primeru, ko gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in torej za prosto dostopne informacije javnega značaja, se s takšnimi osebnimi podatki lahko seznani vsakdo in se jih lahko tudi javno objavi. IP kljub temu priporoča, da se upošteva točka c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). Če je namen objave vsote točk posameznega javnega uslužbenca, ki je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, obveščanje zaposlenih, je namen možno doseči tudi na zasebnosti bolj prijazen način (npr. znotraj kolektiva).

Predlagamo vam tudi, da si na spletni strani IP s pomočjo iskalnika ogledate npr. mnenje št. 07120-1/2022/212.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Maruša Lašič Gregorič

Asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka