Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Objava fotografij brez privoljenja

+ -
Datum: 16.03.2023
Številka: 07121-1/2023/362
Kategorije: Fotografije kot OP, Svetovni splet

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 15. 3. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje, v katerem sprašujete, če lahko nekdo javno objavi vašo fotografijo brez privoljenja, ob čemer dodajate, da niste javna oseba.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Predpisi s področja varstva osebnih podatkov pridejo v poštev zgolj takrat, kadar se obdelujejo osebni podatki posameznikov. V kontekstu fotografij to velja zlasti takrat, kadar je posameznika na fotografiji možno prepoznati in ga določiti. V tem primeru je dolžnost upravljavca, da za obdelavo fotografij (tj. hranjenje, objavo itd.) zagotovi ustrezno in zakonito pravno podlago.

Če posameznika na fotografiji ni mogoče prepoznati, pa določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 ne pridejo v poštev. Vseeno pa je treba opozoriti, da gre v tem primeru lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da so skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba) osebni podatki opredeljeni kot katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Iz tega izhaja, da so po Splošni uredbi fotografije posameznikov varovani podatki zgolj takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, torej v primeru, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se ga na ta način lahko identificiralo, prepoznalo in določilo, ali pa, ko se hkrati s fotografijo obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva). Če lahko torej fotografijo določenega posameznika štejemo za varovan osebni podatek, gre najverjetneje za zbirko osebnih podatkov, ki se obdeluje že zgolj z njenim hranjenjem kot tudi z vsemi nadaljnjimi ravnanji obdelave, npr. z objavo na socialnem omrežju ali na spletni strani.

V kolikor gre torej za obdelavo osebnih podatkov (v vašem primeru bi bila to torej objava fotografije, na kateri vas je mogoče identificirati), pa mora imeti upravljavec osebnih podatkov (ta, ki fotografijo obdeluje, torej hrani, objavi itd.) za tako obdelavo zakonito in ustrezno pravno podlago. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namene obdelave, je obveznost upravljavca.

Če posameznika na fotografiji ni mogoče prepoznati (npr. če je obraz posameznika obrnjen v nasprotno stran ali zakrit), določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 ne pridejo v poštev. Objava fotografije posameznika na socialnih omrežjih torej sama po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, pri čemer pa je treba opozoriti, da gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS. Ta sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka