Namestitev videonadzornih kamer s strani sosede

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 14. 3. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzornih kamer, ki jih je postavila vaša soseda. Navajate, da kamere pokrivajo precejšen del parcele, na kar ste sosedo tudi opozorili in jo prosili, naj jih premakne, vendar je vašo prošnjo zavrnila in pojasnila, da so vaše površine zatemnjene, kar si lahko tudi pogledate. Dodajate, da njenim navedbam ne verjamete, v stanovanje pa niste vstopili.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

Videonadzor, ki ga posameznik izvaja nad svojim zasebnim objektom, se praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za zasebno dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. V tem primeru bi IP lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti.

Posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč. Tako je posameznik, ki neupravičeno snema druge, lahko podvržen odškodninski tožbi (134. člen Obligacijskega zakonika) ali uvedbi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja (138. člen Kazenskega zakonika). 

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Konkretno to pomeni, da če lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, zato določbe Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne pridejo v poštev.  Za obdelavo v smislu Splošne uredbe prav tako ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh ne bi bili določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga.

V kolikor pa videonadzor ne zajema le zasebne lastnine izvajalca videonadzora, ampak tudi prostor, ki ni v njegovi lasti (npr. sosednje parcele ali javne površine), pa ne gre več za potek osebne ali domače dejavnosti. Opozarjamo, da bi IP v tem primeru lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi (npr. posnetek zaslonske slike kamere), da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti.

Ob tem IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa bi lahko posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka