Izvajanje videonadzora s strani soseda

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste prebrali naše smernice v zvezi z izvajanjem videonadzora na privatnih zemljiščih. Zanima vas, kako se lahko preveri, ali sosedove kamere snemajo tudi drugo zemljišče oziroma služnostno pot, če so kamere obrnjene v tisti smeri (ali dejansko zajamejo zgolj svoje področje). Sprašujete tudi, kaj lahko naredite, če z veliko verjetnostjo sumite, da se snemanje izvaja, čeprav se kamere morda niti ne vidi?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP s posebnimi metodami, ki bi vam pomagale ugotoviti, ali kamera dejansko snema tudi vaše zemljišče, ni seznanjen. Pojasnjujemo, da bi IP lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere.

Pri snemanju sosedove nepremičnine bi lahko šlo tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki jo lahko posameznik uveljavlja pred civilnim oz. kazenskim sodiščem.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

V primeru, ko lastnik izvaja videonadzor iz svojega zasebnega objekta oz. zasebne lastnine se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-2 ne uporabljata. Tako izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, kot je npr. objava obvestila o izvajanju videonadzora.

Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine, prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja ali površine, kjer se gibljejo drugi oz. gre npr. za služnostno pot. IP vam v zvezi s tem, kako preveriti, ali kamera dejansko snema področje, ki ni v lasti posameznika, predlaga, da se obrnete na osebo, ki bi naj izvajala videonadzor. IP s posebnimi metodami, ki bi vam pomagale ugotoviti, ali kamera dejansko snema tudi vaše zemljišče, ni seznanjen. Pojasnjujemo, da bi IP lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere. Upoštevati je namreč treba, da iz pogleda na postavljeno kamero še ni mogoče ugotoviti, kaj ta dejansko snema, če sploh, saj se v praksi pogosto dogaja, da imajo posamezniki postavljene zgolj »slepe kamere«, ki v resnici ne snemajo, vendar imajo le preprečevalni učinek, ali pa so posnetki tako slabe kvalitete, da posameznikov na posnetkih ni mogoče prepoznati. V tem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov, zato IP ni pristojen za posredovanje.

Tudi, če konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa bi lahko posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, ki se poda na pristojni policijski postaji.

Nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo