Izvajanje ankete med učenci

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja ankete med učenci.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZustS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Treba je preveriti oziroma ugotoviti, ali bo ob izvajanju ankete prišlo do obdelave osebnih podatkov.

Četudi je anketa anonimna, a je na podlagi odgovorov podatke mogoče pripisati določeni osebi, se rezultati ankete ne štejejo za anonimizirane in so takšni podatki še zmeraj podvrženi pravilom glede obdelave osebnih podatkov iz Splošne uredbe.

Če bo anketa oblikovana tako, da bo z anonimizacijskimi tehnikami resnično zagotovljeno, da rezultatov posamezne ankete ne bo mogoče povezati s konkretnimi posamezniki ter bodo anketiranci vnaprej obveščeni, da je anketa popolnoma anonimna, potem njihove privolitve (oziroma privolitve njihovih staršev) ni treba pridobivati.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma pojasnjuje, da se Splošna uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. Skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe osebni podatki predstavljajo katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Osebni podatki so torej vsi podatki, ki posredno ali neposredno kažejo na posameznike. IP pojasnjuje še, da pojem obdelava skladno z drugo točko 4. člena Splošne uredbe pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

IP nadalje pojasnjuje, da je treba tudi pri izvajanju anket v vsakem konkretnem primeru preveriti oziroma ugotoviti, ali ob tem pride do obdelave osebnih podatkov. Ta presoja je načeloma odvisna od tega, ali rezultati ankete sami zase predstavljajo varovane osebne podatke. To je odvisno od tega, ali so anketna vprašanja oblikovana tako, da se lahko posameznega anketiranca zgolj na podlagi teh podatkov identificira. Podatki o spolu, starosti, razredu, šoli, ki jo učenec obiskuje in podobni podatki namreč lahko precej omejijo krog oseb in lahko pripeljejo tudi do identifikacije posameznika (v konkretnem primeru učenca). IP zato opozarja, da četudi je anketa anonimna, a je na podlagi odgovorov podatke mogoče pripisati določeni osebi, se rezultati ankete ne štejejo za anonimizirane in so takšni podatki še zmeraj podvrženi pravilom glede obdelave osebnih podatkov iz Splošne uredbe. V takem primeru je za njihovo obdelavo treba zagotoviti ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (oziroma iz drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, če bi ob izvajanju ankete prišlo do obdelave posebnih vrst osebnih podatkov). Glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje bi v poštev najverjetneje prišla privolitev posameznika iz točke (a). IP pa ob tem poudarja, da je izbira pravne podlage ter namenov in obsega obdelave osebnih podatkov odgovornost posameznega upravljavca.  

Glede sodelovanja mladoletnih oseb v spletnem anketiranju in obdelave njihovih osebnih podatkov IP pojasnjuje, da je upoštevaje določbe Družinskega zakonika o zastopanju in sklepanju pravnih poslov otrok sprejel stališče, da je pred anketiranjem oseb, mlajših od 15 let, praviloma treba pridobiti privolitev staršev/skrbnikov, da lahko njihov otrok izpolni vprašalnik in da poda veljavno privolitev za kasnejšo obdelavo njegovih osebnih podatkov. Starši/skrbniki morajo torej najprej privoliti, da se otroka povabi k sodelovanju, nato pa otrok privoli ali odkloni sodelovanje v spletni anketi. Starost 15 let določa npr. tudi ZVOP-2 za veljavno privolitev otroka za uporabo storitev informacijske družbe, ki se ponujajo neposredno otrokom oziroma za katere se lahko verjetno domneva, da jih bodo uporabljali otroci.

IP sklepno poudarja, da navedene obveznosti glede obdelave osebnih podatkov veljajo, če bo ob izvajanju anketiranja prišlo do obdelave osebnih podatkov. Če pa do tega ne bo prišlo in bo torej anketa oblikovana tako, da bo z anonimizacijskimi tehnikami resnično zagotovljeno, da rezultatov posamezne ankete ne bo mogoče povezati s konkretnimi posamezniki ter bodo anketiranci vnaprej obveščeni, da je anketa popolnoma anonimna, potem njihove privolitve (oziroma privolitve njihovih staršev) ni treba pridobivati.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka