Fotografiranje oseb, ki povzročajo škodo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Prosite nas za pojasnilo, ali smete na javnem prostoru slikati odraslo oz. mladoletno osebo, ki povzroča škodo in sicer brez njene privolitve, da bi jo lahko identificirali in imeli dokaz o njenem početju.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Do konkretnega vprašanja se IP v okviru nezavezujočega mnenja sicer ne more opredeliti, pojasnjuje pa, da bi lahko bila (odvisno od okoliščin) tovrstna obdelava osebnih podatkov dopustna na podlagi zakonitih interesov (točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), ki prevladajo nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznika.

O b r a z l o ž i t e v:

Pri tem IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP pojasnjuje, da fotografiranje predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu 2. točke 4. člena Splošne uredbe, če so fotografije takšne narave in kakovosti, da je na njihovi podlagi posameznik določen oziroma vsaj določljiv. Za obdelavo osebnih podatkov pa je treba imeti ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, npr.:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Do konkretnega vprašanja se IP v okviru nezavezujočega mnenja sicer ne more dokončno opredeliti, pojasnjuje pa, da bi lahko bila tovrstna obdelava osebnih podatkov eventualno dopustna na podlagi zakonitih interesov (zgoraj citirana točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), ki prevladajo nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznika. IP v svoji inšpekcijski praksi upošteva, da je posredovanje osebnih podatkov sodišču ali drugemu pristojnemu organu za uveljavljanje ali obrambo pred pravnimi zahtevki lahko izvedeno v zakonitem interesu. Pojasnjujemo, da se lahko na zakonite interese upravljavec sklicuje pod pogojem in v obsegu, če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec, ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika. Posameznik mora sicer upoštevati tudi t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo, kar bi pomenilo, da je treba v konkretnem primeru presoditi tudi obstoj manj invazivnih ukrepov (npr. obvestitev policije). Prav tako mora biti zakoniti interes dejanski in prisoten v času obdelave (torej ne hipotetičen) ter jasno in natančno opredeljen.

Ob tem pa IP opozarja, da se s fotografiranjem lahko posega tudi v druge pravice posameznika, ki jih varuje 35. člen Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), v okviru katerega imajo posamezniki pravico do uveljavljanja sodnega varstva pred pristojnimi civilnimi sodišči. Pod določenimi pogoji pa bi lahko v primeru fotografiranja druge osebe za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po določbi prvega odstavka 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23).

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo