Fotografiranje in objava fotografij s strani frizerskega salona
+ -Številka: 07121-1/2023/320
Kategorije: Fotografije kot OP, Svetovni splet
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 18. 2. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje, kjer vas zanima; ali je fotografiranje strank z namenom objave na spletni strani in na družbenem omrežju frizerskega salona dopustno?
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
1. Predpisi s področja varstva osebnih podatkov pridejo v poštev zgolj takrat, kadar se obdelujejo osebni podatki posameznikov. V kontekstu fotografij to zlasti velja takrat, kadar je iz fotografije možno prepoznati in določiti posameznika. V kolikor je temu tako, mora upravljavec za obdelavo fotografij (hranjenje, objavo itd.) zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago.
2. Če pa temu ni tako in posameznika iz fotografij ni mogoče prepoznati, niti se pri objavi ne obdelujejo kakšni drugi osebni podatki (npr. ime, priimek posameznika) pa se predpisi s področja varstva osebnih podatkov ne uporabljajo in s tem tudi ni izkazana pristojnost IP. Če posameznik vseeno meni, da se z uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice, lahko za preprečitev takega ravnanja uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja, le ti pa sodijo v pristojnost sodišč.
O b r a z l o ž i t e v:
Uvodoma poudarjamo, da IP lahko opravi konkretno presojo, ali gre v primeru, ki ga opisujete, za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, zgolj v inšpekcijskem postopku. Zato vam v nadaljevanju podajamo le splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov.
Ob tem opozarjamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Objava fotografije posameznika na socialnih omrežjih sama po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.
Skladno s členom 4(1) Splošne uredbe predstavljajo osebni podatki katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Glede na navedeno fotografije posameznikov pomenijo varovane podatke po Splošni uredbi, zgolj takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, torej v primerih, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijo obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno). Če lahko torej fotografijo določenega posameznika štejemo za varovan osebni podatek, gre najverjetneje za zbirko osebnih podatkov, ki se obdeluje že zgolj z njenim hranjenjem kot tudi z vsemi nadaljnjimi ravnanji obdelave, npr. z objavo na socialnem omrežju ali na spletni strani.
Če posameznika na fotografiji ni mogoče prepoznati (npr. če je obraz posameznika obrnjen v nasprotno stran ali zakrit), veljavne določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-2 ne zavezujejo tistega, ki fotografijo nadalje uporablja. Če pa posameznik vseeno meni, da se z uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in, kot rečeno, sodijo v pristojnost sodišč.
V kolikor pa bi šlo za obdelavo osebnih podatkov (npr. objavo fotografije na kateri je posameznika lahko prepoznati) pa mora upravljavec osebnih podatkov (ta, ki fotografijo obdeluje – jo hrani, objavi itd.) za tako obdelavo imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor (kamor spadajo tudi frizerski saloni) zlasti naslednje:
- privolitev (točka (a)),
- sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
- zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),
- zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).
Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je obveznost upravljavca. V zvezi s pravnimi podlagami v zasebnem sektorju ter pogoji, ki morajo veljati, da bi bila privolitev posameznika veljavna pa si lahko preberete več v številnih naših mnenjih, ki so dostopna prek našega iskalnika mnenj (v iskalno polje lahko vpišete ključno besedo kot npr. »privolitev«, »pravne podlage«). Dodano pa si lahko ogledate tudi našo infografiko IP, ki je objavljena na naši spletni strani.
Vsakdo, ki meni, da kdo krši Splošno uredbo ali ZVOP-2 , lahko pri IP tudi vloži prijavo. Več o vložitvi prijave pa si lahko preberete tudi na spletni strani IP.
Lepo vas pozdravljamo,
Pripravil:
Grega Rudolf,
asistent svetovalca pri IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka