Dostop očeta 17-letne dijakinje do šolskih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 29. 1. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je srednja šola oziroma gimnazija dolžna na zahtevo očeta 17-letne dijakinje obveščati očeta o vseh informacijah glede hčerinega šolanja. Očetu starševska skrb ni odvzeta, za vzgojo in varstvo pa skrbi mati. Oče že dlje časa vlaga zelo veliko zahtev. Sporno je tudi, ali mora, poleg matere, tudi oče podati soglasje za hčerino potovanje v ZDA v okviru šolskih aktivnosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se lahko IP do konkretnih obdelav osebnih podatkov dokončno opredeljuje le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP je oče 17-letne dijakinje upravičen do vseh osebnih podatkov, ki se nanašajo na dijakinjo v skladu s pogoji iz 15. člena Splošne uredbe, na kar pa dijakinja ne more vplivati z morebitno prepovedjo. Izjemoma je možno, da šola očetu omeji dostop:

-      če so izpolnjeni pogoji po 20. členu ZVOP-2 (seznanitev v škodo otroka) ali

-      če gre za očitno neutemeljeno ali pretirano zahtevo (zlasti, če gre za ponavljajočo zahtevo) pod pogoji iz petega odstavka 12. člena Splošne uredbe.

Šele z dopolnjenim 18 letom starosti bo dijakinja v skladu z Zakonom o gimnazijah (ZGim) in Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1) lahko s pisno izjavo (prepoved) odločila, ali in v kakšnem konkretnem obsegu dovoljuje razkritje njenih podatkov ali dokumentacije njenemu očetu, z izjemo podatkov iz četrtega odstavka 43.a člena ZGim oziroma 87.a členom ZPSI-1 (absolutno dostopni podatki).

IP ni pristojen za presojanje pogojev in soglasij za udeležbo na šolskih in obšolskih aktivnostih, ker ne gre za področje varstva osebnih podatkov.

O b r a z l o ž i t e v:

Zakon o gimnazijah (ZGim) v 43.a členu in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1) v 87.a členu določata:

(1)   Starši polnoletnega dijaka imajo pravico, da jim šola, na enak način kot staršem mladoletnega dijaka, razkrije oziroma posreduje osebne podatke dijaka in druge informacije o:

-       vpisu v izobraževalni program in izpisu iz izobraževalnega programa,

-       ocenah, učnem uspehu in napredovanju,

-       prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela,

-       zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja,

-       obravnavi svetovalne službe,

-       organizaciji šolskega dela (npr. roditeljski sestanki, govorilne ure).

(2)   Šola o razkrivanju oziroma posredovanju osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka seznani dijaka na začetku šolskega leta, v katerem bo dijak postal polnoleten.

(3)   Polnoletni dijak lahko s pisno izjavo kadarkoli zahteva, da šola njegovih osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena ne razkrije oziroma posreduje staršem.

(4)   Ne glede na pisno izjavo dijaka iz prejšnjega odstavka šola razkrije oziroma posreduje staršem podatke o odsotnosti dijaka, podatke o zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja ter tiste osebne podatke iz prvega odstavka tega člena, ki bi lahko imeli za posledico izgubo statusa dijaka zaradi negativnega učnega uspeha, izključitve ali izpisa iz šole.

Nobeden od omenjenih zakonov ne ureja dostopa do osebnih podatkov starejših mladoletnikov, tj. dijakov, ki so stari od 15 do 18 let.

Po mnenju IP mlajši in tudi starejši mladoletniki (tj. od 15 do 18 let) nimajo možnosti prepovedati posredovanja osebnih podatkov zakonitim zastopnikom, pač pa lahko le samostojno dajejo privolitev za tisto obdelavo osebnih podatkov:

-      za katero ni podlage v zakonu (npr. za objavo fotografij v publikacijah) in hkrati bistveno ne vpliva na življenje pred in po polnoletnosti ali

-      če je možnost privolitve izrecno določil zakon (npr. za vodenje športno vzgojnega kartona).

Možnost prepovedi v nobenem od omenjenih zakonov ni izrecno določena za to starostno skupino. Pravica do prepovedi je določena izključno za polnoletne dijake v tretjem odstavku omenjenih členov. Poleg tega je treba vedeti, da če bi starejši mladoletnik lahko prepovedal staršem dostop, bi bila ta prepoved absolutna (torej za popolnoma vse osebne podatke), za razliko od prepovedi, ki jo lahko da polnoletni dijak, ki pa je relativna, saj ne velja za podatke iz četrtega odstavka obravnavanih členov ZGim in ZPSI-1 - tak rezultat bi bil povsem neskladen, saj ne more imeti starejši mladoletnik imeti več pravic kot polnoletnik.

Starši so zakoniti zastopniki dijaka do dopolnjenega 18. leta starosti, razen če je dijak izjemoma prej pridobil popolno poslovno sposobnost. Ker oba zakona dostopnih pravic posebej ne urejata in tudi ne omejujeta, dijak pred 18. letom starosti na dostop s strani staršev ne more vplivati in lahko starši izvajajo dostop v enakem obsegu kot za dijake pri 14 letih, tj. za mlajše mladoletnike (ali za učence v osnovni šoli). Dijaki, ki spadajo v skupino starejših mladoletnikov lahko pravico do seznanitve uveljavljajo tudi sami, torej vzporedno s starši. Gre namreč za ustavno in pravico prava EU, za katero je splošno priznano, da je dovolj delna poslovna sposobnost posameznika, saj uresničevanje te pravice nima bistvenega (negativnega) vpliva na življenje pred in po polnoletnosti.

Ker se informacije iz prvega odstavka obeh obravnavanih členov nanašajo le na primere, ko gre za polnoletne dijake, so starši starejših mladoletnikov upravičeni ne le do naštetih skupin podatkov iz prvega odstavka obravnavanih členov, temveč tudi do vseh morebitnih preostalih osebnih podatkov, ki se nanašajo na dijaka. Dostopne pravice staršev mladoletnih dijakov so torej še širše kot pravice staršev polnoletnih dijakov. Določba iz uvodnega dela prvega odstavka obeh členov »na enak način kot staršem mladoletnega dijaka« ne pomeni, da so staršem 17-letnih dijakov dostopni le podatki iz prvega odstavka, pač pa tudi podatki iz prvega odstavka. Poleg tega »na enak način« ne pomeni enakosti v vsebinskem smislu, temveč enakost v postopkovnem smislu, torej po pravilih iz 12. člena Splošne uredbe in 14. člena ZVOP-2, saj ZGim in ZPSI-1 ne urejata načina in tudi ne vsebine pravice staršev, ko gre za mladoletne dijake.

V vsakem primeru pa je treba upoštevati možno omejitev pravice staršev oziroma zakonitih zastopnikov po 20. členu ZVOP-2, če obstajajo konkretne in objektivne okoliščine, zaradi katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da bi bile zaradi seznanitve z določenimi osebnimi podatki neposredno ali posredno prizadete koristi, pravice ali upravičeni interesi mladoletne osebe, ter če te pravice in interesi pretehtajo nad interesi zakonitega zastopnika za seznanitev. Podobno omejitev ureja tudi 5. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

Opozarjamo, da so pravila drugačna, če je dijak izjemoma že pred 18. letom pridobil popolno poslovno sposobnost v skladu z zakonom.

Dodajamo še, da IP v zvezi z uveljavljanjem pravic po Splošni uredbi nastopa kot pritožbeni oziroma nadzorni organ, zato v okviru mnenja ne more dokončno presojati, ali in pod kakšnimi pogoji ter v kakšnem obsegu je v konkretnem primeru oče upravičen do seznanitve. 

Zgolj informativno lahko v zvezi s prilogo vašega zaprosila ugotovimo, da je v skladu s tem mnenjem oče verjetno upravičen do podatka o tem, ali je dijakinja prijavljena na neko šolsko aktivnost v tujini in z zabeleženimi podatki o posebnostih glede zdravstvenega stanja, vendar pa verjetno ni upravičen do samega sporočila matere o zdravstvenem stanju dijakinje.

Lepo pozdravljeni,

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.