Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Dostop do lastnih osebnih podatkov

+ -
Datum: 29.11.2023
Številka: 07121-1/2023/1493
Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 24. 11. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje, v katerem opisujete, da vas zaposleni bremeni določenega dogodka v sklopu vaše delokroga, kar je tudi zabeleži v zaznamku ter ga posredoval vašemu nadrejenemu (ne pa tudi vam). Zanima vas, ali imate pravico dostopati do omenjenega zaznamka in ali lahko omenjen zaposleni o vas zbira podatke in jih posreduje tretji osebi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Seznanitev z lastnimi osebnimi podatki je pravica, ki jo ureja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter nekatere druge informacije, kot določa Splošna uredba.

Obdelavo osebnih podatkov v delovnem razmerju ureja 48. člen Zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

O b r a z l o ž i t e v:

IP pojasnjuje, da je pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami), ki predpisuje, da se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Ustavno določbo nadalje konkretizira 15. člen Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti (1) potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, (2) dostop do osebnih podatkov in (3) naslednje informacije:

a)    namene obdelave;

b)    vrste zadevnih osebnih podatkov;

c)     uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

d)    kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

e)    obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

f)      pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

g)    kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

h)    obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Skladno s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe je upravljavec posamezniku dolžan zagotoviti tudi brezplačno kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ta pa po četrtem odstavku istega člena ne sme vplivati negativno na pravice in svoboščine drugih.

Zahtevo je po Splošni uredbi dopustno zavrniti, če niso izpolnjeni osnovni pogoji za dostop (na primer ker ne gre za osebne podatke), če je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana oziroma če so v pravu Unije ali pravu države članice z zakonodajnim ukrepom določene posebne omejitve, ki pa morajo biti skladne s 23. členom Splošne uredbe.

Nadalje je v okviru delovnega razmerja relevantna tudi določba prvega odstavka 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), ki določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Lepo vas pozdravljamo,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka