Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Anonimizacija/psevdonimizacija osebnih podatkov v članku znanstvene revije

+ -
Datum: 24.10.2023
Številka: 07121-1/2023/1343
Kategorije: Statistika in raziskovanje, Zdravstveni osebni podatki, Anonimizacija/psevdonimizacija

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali so podatki v članku, ki ga prilagate, zadostno anonimizirani in primerni za objavo. Članek ste pripravili z namenom objave v znanstveni reviji, predstavili pa bi ga tudi v obliki posterja na evropskem kongresu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Skladno s sedmim odstavkom 69. člena ZVOP-2 se rezultati raziskave praviloma objavijo v anonimizirani obliki, izjemoma pa v psevdonimizirani obliki, če objava podatkov v anonimizirani obliki iz tehničnih razlogov ali zaradi zasledovanja ciljev raziskave ni mogoča. Pri tem je treba upoštevati predvsem načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da v okviru mnenja ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov ter namesto upravljavca preverjati, ali so podatki v določenem članku primerni za objavo. Zato vam na vaše vprašanje ne more dokončno odgovoriti, temveč vam v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča.

Obdelava osebnih podatkov za raziskovalne namene je urejena v 68. do 70. členu ZVOP-2. Skladno s prvim odstavkom 68. člena ZVOP-2 je obdelava osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene dovoljena organizacijam in posameznikom, ki pri svojem delovanju uporabljajo etična načela in metodologijo s področja raziskovanja ter pravila glede varstva osebnih podatkov iz tega poglavja. V sedmem odstavku 69. člena ZVOP-2 pa je določeno, da se rezultati raziskave objavijo v anonimizirani obliki. Rezultati raziskave se lahko objavijo tudi v psevdonimizirani obliki, če objava podatkov v anonimizirani obliki iz tehničnih razlogov ali zaradi zasledovanja ciljev raziskave ni mogoča. Rezultati raziskave lahko vsebujejo tudi osebne podatke, če ta ali drug zakon to določa ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo osebnih podatkov dal pisno privolitev ali če je za tako objavo v času po smrti posameznika dana pisna privolitev oseb v izključujočem vrstnem redu iz prvega stavka petega odstavka 9. člena tega zakona. Osebni podatki iz raziskave se ne smejo objaviti, če je to v nasprotju z interesom varovanja tajnosti ali zaupnosti uradnih postopkov ali če ti postopki še niso zaključeni.

Sedmi odstavek 69. člena ZVOP-2 torej ureja objavo osebnih podatkov v okviru rezultatov raziskave, ki je v primerjavi s četrtim odstavkom 17. člena ZVOP-1, ki je urejal isto materijo, nekoliko bolj razdelan. Praviloma se rezultati raziskave objavijo v anonimizirani obliki, izjemoma pa v psevdonimizirani obliki, če objava podatkov v anonimizirani obliki iz tehničnih razlogov ali zaradi zasledovanja ciljev raziskave ni mogoča. Anonimizirana oblika preprečuje določljivost posameznika, zato pri objavi rezultatov raziskave sploh ne gre več za osebne podatke.  Psevdonimizirana oblika objave pa glede na opredelitev v 5. točki 4. člena Splošne uredbe še vedno omogoča določljivost posameznika, na katerega se osebni podatki iz rezultatov raziskave nanašajo. 

V konkretnem primeru je tako bistveno vprašanje, ali so osebni podatki v članku psevdonimizirani v zadostni meri, saj glede na njegovo vsebino popolna anonimizacija že zaradi zasledovanja ciljev raziskave najverjetneje ni mogoča. Tu je treba upoštevati predvsem načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Ali je konkretna obdelava podatkov v članku skladna z načelom najmanjšega obsega podatkov, pa IP v mnenju ne more presojati; to je namreč dolžan v prvi vrsti izkazati upravljavec, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera (drugi odstavek 5. člena Splošne uredbe).

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka