Videonadzor na stanovanjski hiši oz. kozmetičnem salonu in pravica do seznanitve
+ -Številka: 07121-1/2021/648
Kategorije: Video in avdio nadzor, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora in pravico do seznanitve z osebnimi podatki:
1) Navajate, da imate stanovanjsko hišo, ki je hkrati delno tudi kozmetični salon z ločenim vhodom. Okrog hiše ste se odločili postaviti video nadzor, ki bi zajemal tako popolnoma zasebni del zemljišča, kakor tudi del, ki ga uporabljajo stranke kozmetičnega salona. Sprašujete naslednje:
- Kateri predpisi urejajo to področje in ali je razlika med javnim in zasebnim prostorom, kjer se izvaja videonadzor?
- Kam morate postaviti opozorilne table in kaj mora na njih pisati?
- Kako dolgo se lahko posnetki shranjujejo in za kaj se lahko uporabljajo?
- Katere pravice gredo osebam, ki se bi potencialno na posnetkih znašle kot zasebni obiskovalci in katere obiskovalcem kozmetičnega salona?
2) Sprašujete, ali imate pravico od zasebnega podjetja zahtevati, da vas seznani z informacijo, katere podatke o vas zbira in obdeluje; v kakšnem roku vam mora odgovoriti in kakšna so pravna sredstva?
***
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.
Videonadzor je urejen z ZVOP-1 in sicer predpisuje splošne določbe glede videonadzora (74. člen), videonadzor dostopa v uradne oz. poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) in v delovnih prostorih (77. člen). Pri tem je treba upoštevati tudi relevantne določbe Splošne uredbe, na nekatere opozarjamo v nadaljevanju, nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na https://www.ip-rs.si/vop.
Kar zadeva izvajanje videonadzora s strani posameznika, je treba uvodoma pojasniti, da se skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe, Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V primeru videonadzora, ki bi ga izvajali iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. V primeru izvajanja popolnoma osebne oz. domače dejavnosti izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba in ZVOP-1, kot je objava obvestila o videonadzoru. Več o tem, kakor tudi o možnosti pravnega postopanja posameznikov, kadar pomeni videonadzor poseg v njihovo zasebnost, si lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2021/521 z dne 17.3.2021.
V drugem primeru, ko bi z videonadzorom zajeli področje, ki ga uporabljajo stranke kozmetičnega salona, bi po mnenju IP morali zagotoviti primerno pravno podlago, npr. po zgoraj citiranem 75. členu ZVOP-1, ki ureja videonadzor dostopa v uradne oz. poslovne prostore. Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se lahko izvaja v naprej predvidene namene in sicer če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Videonadzor se lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja. O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače. V kolikor se v vašem primeru dejansko ne snema vhod, temveč npr. parkirišče, bi lahko bila pravna podlaga točka f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe in sicer zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec. Več o tem si lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2020/2076 z dne 18.11.2020.
Posnetke videonadzornega sistema morate tudi primerno zavarovati (peti odstavek 74. člena ZVOP-1 ter 24., 25. in 32. člen Splošne uredbe), npr. da do posnetkov ne dostopajo nepooblaščene osebe, zagotoviti beleženje vpogleda v posnetke, zavarovati sam videonadzorni sistem, določiti primeren rok hrambe ter po preteku roka hrambe posnetke videonadzornega sistema varno uničiti. Najdaljši rok hrambe po zgoraj citirani določbi 75. člena ZVOP-1 je eno leto, vendar mora upravljavec sam določiti primeren rok glede na konkretne okoliščine in pri tem upoštevati načelo omejitve hrambe (točka (e) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe), ki določa, da se osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da kadar videoposnetki zaradi razloga, s katerim ste uvedli videonadzor (npr. varovanje premoženja) niso več potrebni, jih morate (varno) izbrisati.
V zvezi z obvestilom o videonadzoru, drugi odstavek 74. člena ZVOP-1 določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati naslednje informacije: da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja ter telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Posameznikom pa je treba zagotoviti tudi vse informacije o obdelavi osebnih podatkov, ki ju določata 13. oz. 14. člen Splošne uredbe. Več informacij o obveščanju posameznikov, kakor tudi vzorec glede obveščanja posameznikov lahko najdete na spletni strani: https://upravljavec.si/pogosta-vprasanja/obvestite-posameznike-kako-obdelujete-njihove-osebne-podatke/.
Glede uporabe videoposnetkov vas opozarjamo na načelo omejitve namena po (b) točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da so osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Predlagamo vam, da v vsakem primeru presodite, ali je vpogled oz. uporaba posnetkov povezana z nameni, zaradi katerih ste uvedli videonadzor (npr. v dokazne namene v zvezi z namenom varnosti ljudi in premoženja). Videoposnetkov npr. ne bi bilo dovoljeno objavljati na družbenih omrežjih, jih nepooblaščeno posredovati tretjim osebam itd.
Nadalje pojasnjujemo, da so pravice posameznika po Splošni uredbi: pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravica do popravka, pravica do izbrisa, pravica do omejitve obdelave, pravica do prenosljivosti in pravica do ugovora. Več o pravicah in njihovem uveljavljanju si lahko preberete v priročniku Vodnik po varstvu osebnih podatkov, ki je dosegljiv na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/vodniki/Vodnik_po_varstvu_osebnih_podatkov_za_posameznike.pdf (od strani 11 dalje). Te pravice pripadajo tako vam napram podjetju, ki obdeluje vaše osebne podatke, kakor tudi strankam vašega kozmetičnega salona, kadar npr. z videonadzorom ali kako drugače obdelujete njihove osebne podatke. Glede na vaše vprašanje izpostavljamo pravico dostopa posameznika skladno s 15. členom Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in informacije, kot so npr. nameni obdelave osebnih podatkov, vrste zadevnih osebnih podatkov, uporabniki ali kategorije uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, obdobje hrambe osebnih podatkov, itd. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in mora v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev (tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe). Če vam upravljavec v zakonskem roku ne odgovori, lahko pri IP vložite pritožbo zaradi molka. Pritožba pri IP je mogoča tudi zoper zavrnilni odgovor upravljavca, vložiti pa jo je treba v roku 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora upravljavca.
Kot smo opozorili že zgoraj, pa mora upravljavec posameznikom podati ključne informacije glede obdelave osebnih podatkov že sam, ob pridobitvi osebnih podatkov od posameznika, skladno s 13. oz. 14. členom Splošne uredbe. Tako ga mora obvestiti npr. o namenih obdelave osebnih podatkov, uporabnikih osebnih podatkov, roku hrambe, zakonitih interesih za obdelavo, itd.
V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
Pripravila:
Barbara Pirš, univ.dipl.prav.,
Svetovalka Pooblaščenca za preventivo