Snemanje telefonskih pogovorov z delavci šole
+ -Številka: 07120-1/2022/100
Kategorije: Privolitev, Šolstvo
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja telefonskih pogovorov s šolskimi delavci s strani starša enega od učencev.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.
IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). Snemanje telefonske komunikacije pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.
IP nadalje pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v 2. členu določa področja uporabe te uredbe. V točki 1 tega člena je določeno, da se ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Nadalje ta člen v točki 2 določa, da se ta uredba ne uporablja za določene obdelave osebnih podatkov, med drugim tudi za obdelave s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje. da je dotični starš telefonsko komunikacijo z delavko šole ne le posnel, ampak jo tudi javno predvajal, IP meni, da omenjena določba v konkretnem primeru najverjetneje ne more priti v poštev.
IP nadalje pojasnjuje, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov, ki zapade pod Splošno uredbo o varstvu podatkov, podana ustrezna pravna podlaga, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov opredeljuje v členu 6(1). Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
IP podaja mnenje, da bi starš lahko snemal telefonske pogovore s posameznimi delavci šole, če bi za to obstajala privolitev teh delavcev. Privolitev bi morala biti prostovoljna, informirana, jasna in podana pred vsakim posameznim snemanjem. Več informacij o privolitvi je dostopnih na spletni strani IP:
V kolikor takšna privolitev ni podana, daje pravni red določljivemu posamezniku s posnetka vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Ob tem IP ponavlja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča. Posameznik tako lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, kadar meni, da se z določenim dejanjem (v konkretnem primeru z objavo na socialnih omrežjih) posega v njegove osebnostne pravice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. in 181. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.
IP ob tem opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega snemanja v skladu z določbo 137. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11, 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21).
S spoštovanjem.
Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca
za varstvo osebnih podatkov
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka