Snemanje pouka in ocenjevanja znanja v OŠ

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanimajo zakonske osnove za snemanje pouka in ocenjevanja znanja v osnovni šoli s strani učitelja. Sprašujete se o smiselnosti tovrstnega početja.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, ki je v javnem sektorju praviloma lahko le zakon.
2. Snemanja učencev (vsaj po vedenju IP) izrecno ne ureja nobeden izmed zakonov, ki urejajo šolsko delo. Za snemanje celotnega pouka v učilnicah kot tudi za snemanje vseh preverjanj znanja učencev ni videti ustrezne pravne podlage.
3. Osnovna šola oziroma posamezen učitelj mora znanje študentov preverjati na način, ki najmanj poseže v njegovo pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko v okviru zadevnega zaprosila za mnenje poda mnenje zgolj z vidika obdelave osebnih podatkov, ne pa tudi z drugih vidikov posegov v zasebnost, ki so v opisanem primeru relevantni, kajti IP za tovrstne vidike posegov v širšo pravico do zasebnosti ni pristojen.  Snemanje posameznikov namreč ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Ob tem še  izpostavljamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more in ne sme presojati, niti se opredeljevati do njihove smiselnosti. Prav tako izven posameznega inšpekcijskega postopka IP ne sme preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Zato vam v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov.

V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in za javni sektor, kamor spadajo tudi osnovne šole kot javni zavodi, praviloma prideta v poštev le:

1. zakon (točka (c)), kadar gre za izvajanje javne naloge (točka (e) Splošne uredbe v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1) in
2. privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a) Splošne uredbe).

V javnem sektorju se torej v povezavi s 9. členom ZVOP-1 osebni podatki obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi dodatno določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področni zakon, ki določa obveznost šol, da zagotavljajo predvidene oblike izobraževanja, ter dolžnosti učencev, da izpolnjujejo svoje šolske obveznosti predstavlja Zakon o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn), ki v IX. poglavju z naslovom Zbiranje in varstvo osebnih podatkov v členu 95 natančno opredeljuje, katere podatke lahko zbirajo osnovne šole. Delovne obveznosti učiteljev so nadalje opredeljene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki v 119. členu določa tudi zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela.

Snemanja učencev pa (vsaj po vedenju IP) izrecno ne ureja nobeden izmed zakonov, ki urejajo šolsko delo. Prav tako je mnenje IP, da privolitev v snemanje med poukom najverjetneje ne bi bila ustrezna pravna podlaga, ker gre pri tem za obvezne in neprostovoljne šolske vsebine in s tem torej za izvajanje javnih nalog osnovne šole, kjer pa so učenci nedvomno tudi šibkejše stranke v razmerju do učiteljev oz. osnovne šole, v povezavi s čimer pa njihova privolitev praviloma ne bi bila ustrezna in veljavna, predvsem z vidika njene (ne)prostovoljnosti.

Upoštevaje navedeno IP meni, da za snemanje celotnega pouka v učilnicah kot tudi za snemanje vseh preverjanj znanj učencev ni videti ustrezne pravne podlage. Ocena, v kakšni meri je za izvajanje kvalitetnega in stimulativnega pedagoškega procesa ter za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja delovnih obveznosti samih učiteljev uporaba informacijske tehnologije za snemanje pedagoškega procesa ter ocenjevanje znanja nujno potrebna, je prvenstveno naloga in dolžnost posamezne osnovne šole kot upravljavke osebnih podatkov njenih učencev. Glede na to se tudi presoja pravna podlaga v zvezi z morebitnimi izjemami za posamične primere (npr. uporaba 4. odstavka 9. člena ZVOP-1), ki je vedno odvisna od konkretnih okoliščin posameznega primera. Vsekakor pa morajo biti tovrstni načini izvajanja izobraževanja ter preverjanja znanja vedno skrbno premišljeni in po mnenju IP ne bi smeli prekomerno posegati v zasebnost učencev in učenk.

Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je torej izključno obveznost upravljavca, ki za zakonito obdelavo osebnih podatkov tudi odgovarja.

IP pri tem sklepno poudarja, da ne more presojati in komentirati konkretnih načinov za preverjanje znanj učencev. Pomembno pa je, da osnovne šole in pri tem učitelji spoštujejo načela varstva osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe, predvsem načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To v konkretnem primeru pomeni, da upravljavec ne sme obdelovati več osebnih podatkov, kot je to nujno potrebno za izvedbo izobraževalnega procesa. Osnovna šola oziroma posamezen učitelj mora torej znanje študentov preverjati na način, ki najmanj poseže v njegovo pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti.

Relevantna mnenja v povezavi z vašim vprašanjem si lahko preberete tudi s pomočjo iskalnika na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop, kjer jih lahko tudi filtrirate po iskalnih kriterijih in označite želeno kategorijo (npr. šolstvo).

Predlagamo vam, da se seznanite tudi z vodičem IP glede varstva osebnih podatkov za starše in učitelje, dostopnim na povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/Brosura_ucitelji_koncna_CMYK.pdf

IP še pojasnjuje, da vsak, ki meni, da kdo krši predpise s področja varstva osebnih podatkov, lahko vloži prijavo pri IP. IP nato po uradni dolžnosti izvede ustrezne inšpekcijske postopke, če iz prijave izhaja utemeljen sum kršitve določb Splošne uredbe oziroma drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Več o vložitvi prijave in inšpekcijskem nadzoru IP si lahko preberete na spletnih straneh: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vložitev-prijave

Na koncu IP opozarja še, da lahko neupravičeno slikovno snemanje pomeni storitev kaznivega dejanja po 138. člena Kazenskega zakonika, vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu.

Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami 179. in 181. člena OZ zahteva tudi odškodnino.

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:                                                                                                                                  

Grega Rudolf,

asistent svetovalca pri IP          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka