Snemanje dela na delovnem mestu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da vaš delodajalec načrtuje izvajanje videonadzora in sicer naj bi morali tako delavci v proizvodnji, kot vzdrževalci snemati svoje delo z očali s kamero. Menite, da želijo prevzeti vaše znanje in ga uporabiti na novih delavcih. Menite, da vaše znanje ni zgolj plod dela, temveč tudi znanja in izkušenj preteklih služb in šole in da je takšna praksa nezakonita.

Prosite nas za mnenje, pravno podlago ter smernice v zvezi s načrtovanim snemanjem.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Snemanje delavčevega dela za namen prenosa znanja na druge delavce skladno s 77. členom ZVOP-1 po mnenju IP verjetno ni zakonit namen za vzpostavitev videonadzora in bi delodajalec moral poiskati drug, milejši ukrep (npr. uvajanje novo zaposlenih delavcev). IP je že večkrat poudaril, da tudi v primeru, da bi bila vzpostavitev videonadzora zakonita, ni dovoljeno redno in brez posebnega razloga pregledovati videoposnetke delavcev ter na ta način nadzorovati njihovo delo in obnašanje.

O b r a z l o ž i t e v:

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenost  oz. zakonitost videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila.

Pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno poleg splošnih določb (74. člen) ureja le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). 

IP meni, da predstavlja izvajanje videonadzora z očali s kamero, kot opisujete v zaprosilu, videonadzor na delovnem mestu in bi moral potekati skladno z določbo 77. člena ZVOP-1. Ta določa, da se lahko izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Navedeno pomeni, da se mora delodajalec prepričati, da cilja ne more doseči z milejšimi ukrepi (npr. nadzor s strani nadrejenih, izklop kamer med delovnim procesom, itd.). Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka. Ob tem opozarjamo, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora vnaprej pisno obveščeni o izvajanju videonadzora. Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja pa se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

Odločanje o nujnosti in potrebnosti uvedbe videonadzora mora torej slediti zgoraj navedenim namenom, upravičenost pa mora delodajalec vedno presojati od primera do primera. Delodajalec bi moral torej v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, saj gre za invazivni poseg v zasebnost delavca. Snemanje delavčevega dela za namen prenosa znanja na druge delavce skladno s citirano določbo verjetno ni zakonit namen za vzpostavitev videonadzora in bi delodajalec moral poiskati drug, milejši ukrep (npr. uvajanje novo zaposlenih delavcev). Tudi v primeru, da bi bila vzpostavitev videonadzora zakonita, je IP že večkrat poudaril, da ni dovoljeno redno in brez posebnega razloga pregledovati videoposnetke delavcev ter na ta način nadzorovati njihovo delo in obnašanje. Pregled videoposnetkov bi lahko bil dopusten npr. v primerih, ko bi bila zaznana konkretna kršitev delavčevih obveznosti, ko bi bil ocenjen čas kršitve in bi se tako videoposnetek dogodka, ki predstavlja kršitev v skladu z namenom videonadzora, uporabil v dokazne namene kršitve. 

Dodajamo tudi, da je treba videonadzor izvajati v skladu s splošnimi načeli iz 5. člena Splošne uredbe, npr. načelom najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da so osebni podatki, ki bi se pri tem obdelovali, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Upravljavec mora upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe in ZVOP-1, npr.: objaviti mora obvestilo o izvajanju videonadzora skladno s 74. členom ZVOP-1; osebne podatke mora primerno zavarovati (skladno s 24., 25. in 32. členom Splošne uredbe ter petim odstavkom 74. člena ZVOP-1); ob angažiranju tretje osebe za izvajanje videonadzora mora urediti pogodbeno obdelavo osebnih podatkov (skladno z 28. členom Splošne uredbe) ter posameznikom zagotoviti informacije iz 13. člena Splošne uredbe (npr. glede namena in pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov).

Več informacij o videonadzoru najdete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora. Odgovore na druga morebitna vprašanja pa lahko poiščete tudi z iskalnikom mnenj, ki je dostopen na: www.ip-rs.si/vop.  

V kolikor boste mnenja, da gre pri že vzpostavljenem videonadzoru za kršitev varstva osebnih podatkov, lahko podate prijavo na IP. Pomagate si lahko z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov«, ki je objavljen na povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo