Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Skrito snemanje na delovnem mestu

+ -
Datum: 22.03.2021
Številka: 07121-1/2021/563
Kategorije: Delovna razmerja, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je podjetje, v katerem delate, najprej namestilo nadzorno kamero na vidno mesto z oznakami, z njo upravlja varnostna služba in zanjo ste delavci v podpis prejeli izjavo, da se z videonadzorom strinjate. Sedaj ste opazili še eno kamero, ki pa je skrita in snema delavce na delovnih mestih in ne snema vrednih predmetov oziroma prostorov. Ko ste s tem soočili delodajalca, se je skliceval na to, da jo je postavila varnostna služba in da ste podpisali izjavo. Zanima vas, ali je takšna postavitev kamere dovoljena in kaj lahko storite.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V 6. členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage; med drugim je obdelava zakonita, če je podana privolitev posameznika, če je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, za izpolnitev zakonske obveznosti upravljavca, za zaščito življenjskih interesov posameznika, zaradi javnega interesa ali zakonitih interesov upravljavca (vse pod določenimi strogimi pogoji).

 

Področje videonadzora je urejeno posebej v ZVOP-1, ki v tem delu ostaja v veljavi kljub sprejemu Splošne uredbe, saj gre za specialno, področno ureditev. ZVOP-1 v 77. členu posebej ureja videonadzor znotraj delovnih prostorov, ki določa da se videonadzor v takšnih primerih (torej znotraj delovnih prostorov) lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese. Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

 

Iz navedenega sledi, da skrivno snemanje zaposlenih nikakor in pod nobenim pogojem ni dopustno. Delavci morajo biti namreč pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni. To pomeni tudi, da izjava, da se strinjate z videonadzorom (za prej postavljeno kamero na vidnem mestu) ni potrebna v smislu, da gre za zbiranje privolitev delavcev. Delavci v videonadzor ne morejo privoliti ali odkloniti privolitve, saj je podlaga za takšen videonadzor v zakonu (77. člen ZVOP-1), morajo pa biti vnaprej pisno obveščeni, pri čemer je videonadzor delovnih prostorov zakonsko omejen. Tudi sicer na tem mestu opozarjamo, da je v delovnih razmerjih privolitev kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov veljavna izključno, če je informirana in resnično prostovoljna, torej če jo lahko zaposleni brez kakršnihkoli posledic za delovno razmerje zavrne ali prekliče. Privolitev v obdelavo osebnih podatkov, podana vnaprej za neznane namene, ki bi se lahko poljubno širili, nikakor ne more biti veljavna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov.

 

Če povzamemo, so pogoji za zakonito izvajanje videonadzora na delovnem mestu naslednji:

  • videonadzor mora biti nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti;
  • zgoraj navedenih namenov ni možno doseči z milejšimi sredstvi;
  • v prostorih izven delovnega mesta je videonadzor prepovedan (zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih);
  • zaposleni morajo biti vnaprej pisno obveščeni o izvajanju videonadzora;
  • delodajalec se mora pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorih posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

 

V kolikor se nadaljuje morebitno skrivno snemanje oziroma snemanje, ki je v nasprotju z zgoraj navedenimi pogoji, lahko pri IP podate tudi inšpekcijsko prijavo zaradi kršitve varstva osebnih podatkov, pri čemer si lahko pomagate z obrazcem »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)«, ki je dostopen na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

 

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si.

 

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/.

 

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                   Mojca Prelesnik

                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.