Pridobivanje posnetkov VN sistema

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja posnetkov videonadzornega sistema.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori.

Izvajanje videonadzora nad vhodom v klet bi se lahko štelo za zakonito, če ima izvajalec videonadzora pisno privolitev etažnih lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, ter če je izvajanje videonadzora potrebno za varnost ljudi in premoženja.

Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti tudi druge pogoje, določene v 74. in 76. členu ZVOP-1.

Nastale posnetke videonadzornega sistema je tretjim osebam dopustno posredovati le, če izkažejo ustrezno pravno podlago.

IP ni znana pravna podlaga, ki bi najemniku stanovanja, v katerega je bilo vlomljeno, omogočala vpogled v videonadzorne posnetke. Vsekakor pa bi bilo smiselno, da najemnik upravljavcu videonadzora predlaga zavarovanje posnetkov (torej izločitev oziroma preprečitev brisanja) in policiji ob prijavi kraje predlaga pridobitev in zavarovanje dokazov.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita.

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP pojasnjuje, da pravila za ureditev videonadzora v večstanovanjski stavbi posebej ureja ZVOP-1 v 76. členu. Ta v prvem odstavku določa, da je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, v drugem odstavku pa določa, da se lahko videonadzor v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. To pomeni, da bi se v konkretnem primeru izvajanje videonadzora nad vhodom v klet lahko štelo za zakonito, če ima izvajalec videonadzora pisno privolitev etažnih lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, ter če je izvajanje videonadzora potrebno za varnost ljudi in premoženja (dokazovanje upravičenosti vzpostavitve videonadzora je na strani izvajalca oziroma etažnih lastnikov, ki morajo izkazati, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode).  

Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti še druge pogoje, določene v 74. in 76. členu ZVOP-1. IP opozarja tudi na obveznosti, ki jih ima upravljavec osebnih podatkov v zvezi z varnostjo obdelave iz 32. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz 24. in 25. člena ZVOP-1. Upravljavec mora namreč sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov. Skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 mora v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1.

Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora tako skladno z določbami 25. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. Navedeno pomeni, da lahko v posnetke videonadzornega sistema vpogledajo le za to pooblaščene osebe in v primerih varovanja dobrin (varnost ljudi ali premoženja), ki jih varuje določba 76. člena ZVOP-1.

V skladu z določbo 24. člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, zagotoviti tudi evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. Omenjena evidenca je namenjena temu, da se da naknadno ugotoviti, kateri posnetki so bili pregledovani, s kakšnim namenom ter kdo in kdaj je posnetke pregledoval ali drugače uporabljal.

Nastale posnetke videonadzornega sistema je tako tretjim osebam dopustno posredovati le, če izkažejo ustrezno pravno podlago. IP ni znana pravna podlaga, ki bi najemniku stanovanja, v katerega je bilo vlomljeno, omogočala vpogled v videonadzorne posnetke. Vsekakor pa bi bilo smiselno, da najemnik upravljavcu videonadzora predlaga zavarovanje posnetkov (torej izločitev oziroma preprečitev brisanja) in policiji ob prijavi kraje predlaga pridobitev in zavarovanje dokazov, torej tudi posnetkov konkretnega videonadzornega sistema o kraji, če ti, kot navajate, obstajajo.

IP sklepno pojasnjuje, da ni pristojen za presojanje poslovne prakse (zaračunavanje pridobitve posnetkov) izvajalca videonadzornega sistema, ki jo opisujete v svojem zaprosilu za mnenje.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka