Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Pridobivanje podatka o cepljenju proti COVID-19 od novo zaposlenih in od pacientov

+ -
Datum: 15.04.2021
Številka: 07120-1/2021/198
Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 8. 4. 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko kot javni zdravstveni zavod od (1) novo zaposlenih delavcev ter od (1) pacientov ob prvi prijavi, zahtevate podatek o cepljenosti proti COVID-19. Za paciente bi bil ta podatek že na sprejemnem obrazcu.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

  1. Po mnenju IP ni na voljo ustrezne pravne podlage, da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti kot delodajalec od vseh novo zaposlenih delavcev generalno in vnaprej s strani kadrovske službe pridobival podatek o cepljenosti proti COVID-19. Lahko pa ta podatek pridobi ustrezna organizacijska enota pri izvajalcu v postopku obveznega periodičnega testiranja, v okviru katerega lahko delavec, da bi se izognil testiranju dokaže, da je že cepljen proti COVID-19.

 

Vnaprejšnje pridobivanje takih podatkov ob zaposlitvi bi bilo dopustno le, če bi bilo cepljenje obvezno oziroma, če bi bilo cepljenje predpisan pogoj za opravljanje določenega dela na določenem delovnem mestu.

 

  1. Po mnenju IP je dopustno od pacientov pridobivati podatek o cepljenosti proti COVID-19, če je ta podatek s strokovnega vidika pomemben za predmetno zdravstveno obravnavo.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

  1. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (Uradni list RS, št. 36/21) v 3. členu določa, da testiranje ni obvezno za zdravstvenega delavca, ki ima dokazilo o cepljenju proti COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca Moderna najmanj 14 dni, oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni. Zaradi te določbe je podatek o cepljenosti proti COVID-19 podatek, ki je v tem primeru povezan s »pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja« v smislu 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zaradi česar je ta določba ZDR-1 pravna podlaga za dopustnost zbiranja podatka o cepljenju v smislu (b) točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Toda pri tem je treba nujno upoštevati, da razkritje podatka o cepljenosti proti COVID-19 za delavca ni obvezno in da te podatke lahko obdeluje le tista organizacijska enota, ki te podatke potrebuje za izvajanje nalog, ter jih lahko obdeluje le primerno omejeno obdobje.

 

Izven zgornjega primera IP-ju ni znana pravna podlaga, ki bi izvajalcu omogočala, da npr. s strani kadrovske službe vnaprej generalno od vseh novo zaposlenih obvezno pridobiva podatke o cepljenosti proti COVID-19. To bi bilo možno le, če bi predpisi določali, da je cepljenje obvezno.

 

  1. Če je za zdravstveno obravnavo pacienta z vidika zdravstvene stroke pomembno poznavanje informacije o izvedenem cepljenju proti COVID-19, lahko izvajalec ta podatek o pridobi iz CRPP (iz povzetka podatkov o pacientu), in sicer na podlagi tretjega odstavka v povezavi z 2. točko četrtega odstavka 14.b člena ZZPPZ. Zato ni ovir, da lahko za enak namen isti osebni podatek pridobi tudi neposredno od pacienta.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka