Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Posredovanje IP naslova komentatorja članka policiji

+ -
Datum: 13.05.2021
Številka: 07121-1/2021/916
Kategorije:Policijski postopki, Pravne podlage, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja IP naslova komentatorja članka policiji.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v posameznem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava osebnih podatkov zakonita. Dokončno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

IP glede obdelave osebnih podatkov splošno pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani policije predstavlja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19). V skladu s 33. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v 112. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. V prvem odstavku 115. člena ZNPPol je določeno, da če policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, jim morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke.

Ob tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT; Uradni list RS, št. 96/09 - UPB, 19/15). Ta v četrtem odstavku 8. člena določa specialna pravila za posredovanje osebnih in drugih podatkov o uporabnikih storitve na podlagi zakona. Konkretno določa, da morajo ponudniki takšnih storitev vsem pristojnim organom na njihovo zahtevo najkasneje v roku treh dni od njenega prejema sporočiti podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati prejemnike njihove storitve (ime in priimek, naslov, firma, elektronski naslov). Podatki so torej taksativno navedeni in med njimi ni podatka o IP naslovu. Navedene podatke morajo ponudniki storitev sicer sporočiti zaradi odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj na podlagi odredbe sodišča, brez odredbe sodišča pa, če tako določa področni zakon.

Policija sme tako v primeru preiskave kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zahtevati posredovanje nekaterih osebnih podatkov (zlasti naročniških, ne pa tudi prometnih) na podlagi svoje pisne zahteve v skladu z ZNPPol. Za pridobitev posebej varovanih podatkov o prometu (med te podatke spada tudi IP naslov) pa bi po mnenju IP morala pridobiti sodno odredbo. Slednja je namreč varovalo nepristranske presoje in obstoja izkazanega suma storitve kaznivega dejanja. V okviru kazenskega postopka lahko preiskovalni sodnik takšno odredbo, če gre za posredovanje prometnih podatkov, izda ob smiselni uporabi pogojev iz 149.b člena ZKP.

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka