Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Omejevanja okužb na delovnem mestu

+ -
Datum: 24.08.2021
Številka: 07121-1/2021/1547
Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da iz NIJZ navodil osebam, ki so bile izpostavljene okužbi s SARS-CoV-2, izhaja, da je priporočljivo, da zaposlena oseba delo opravlja od doma tudi v primeru, ko je bila v neposrednem stiku z okuženo osebo, pa ta izpostavljenost ni bila takšne intenzitete, da bi bil zaposleni zato napoten v karanteno (tj. tudi ko ni šlo za visoko rizični tesni stik). Ker glede načina dokazovanja te stopnje neposrednega stika z okuženo osebo niti NIJZ navodilo niti spletna stran GOV.SI (https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/karantena-na-domu/) ne vsebujta nobenih pojasnil, vas zanima, katere dodatne informacije (poleg navedbe dejstva, da je bil v tesnem stiku s COVID pozitivno osebo) lahko kot delodajalec upravičeno zahtevate od delavca, ki vas obvesti o tem, da je bil v »nevisokorizičnem« tesnem kontaktu z okuženo osebo oz. kaj je ustrezen način dokazovanja tovrstne navedbe delavca.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP izven konkretnih inšpekcijskih postopkov upravljavcem ne more svetovati, kako organizirati poslovne procese in v tem okviru obdelovati osebne podatke. Zato IP na vaše vprašanje v tem mnenju ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja splošna pojasnila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zaposlenih.

 

Prav tako IP izpostavlja, da mora na vprašanje, katere informacije lahko kot delodajalec upravičeno zahtevate od delavca, ki vas obvesti o tem, da je bil tesnem stiku z okuženo osebo, primarno podati odgovor zdravstvena stroka. Skladno z navodilom NIJZ osebam, ki so bile izpostavljene okužbi s SARS-COV-2 naj bi zaposlene osebe opravljale delo od doma v dogovoru z delodajalcem (v kolikor jim to narava dela dopušča) oziroma se z delodajalcem dogovorile o načinu dela, da ne bo možen prenos okužbe na druge zaposlene med delom, niti med prihodom na delo in odhodom domov. Epidemiološka služba oziroma pristojne zdravstvene institucije pa so tisti, ki lahko dajo osebam, ki so bile izpostavljene okužbi, ter podjetjem oziroma organizacijam, kjer so take osebe zaposlene, konkretna navodila, kako v takem primeru ukrepati.

 

Delodajalci glede na določbe delovno-pravne zakonodaje v običajnih razmerah sicer niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih. Delavec je v skladu s 35. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A; v nadaljevanju ZDR-1) dolžan spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Prav tako mora delavec v skladu s 36. členom ZDR-1 obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu. Če je torej glede na oceno pooblaščene osebe za medicino dela ali po navodilu pristojnih institucij (NIJZ) to potrebno, lahko delodajalec zahteva od zaposlenih tudi obveščanje o določenih informacijah v zvezi z okužbo. Tovrstni podatki pa sodijo med posebne vrste osebnih podatkov, obdelava katerih je dopustna le na podlagi člena 6(1) v zvezi s členom 9(2) Splošne uredbe.

 

V primeru nastalih razmer, ko se soočamo s širjenjem okužb z virusom SARS-CoV-2, in je ogroženo tako zdravje posameznika kot javno zdravje, te posebne okoliščine lahko terjajo ukrepe, ki posegajo tudi na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov. Treba je upoštevati, da so lahko ukrepi, ki sicer posegajo na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, tudi lahko v zaščiti življenjskih interesov zaposlenih, zakonitih interesih družbe in tudi v javnem interesu. Vendar je treba vedno upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) Splošne uredbe, skladno s katerim morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

 

Glede na navedeno in upoštevaje navodila NIJZ ter vsebino vladne spletne strani lahko po mnenju IP delodajalec z namenom preprečevanja širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 od zaposlenega pridobi izjavo o izpostavljenosti okužbi, na podlagi česar lahko presodi, ali bo moral zaradi preprečevanja širjenja okužbe delovni proces organizirati drugače. Delodajalec pa načeloma ni upravičen, da od delavca zahteva tudi predložitev dokazil, iz katerih izhajajo konkretni razlogi za delavčevo ogroženost, temveč lahko zbira le splošne podatke o nekonkretiziranih zdravstvenih razlogih za nezmožnost opravljanja dela v delovnih prostorih oziroma na ustaljen način. Delodajalec tudi ni upravičen na primer do podatkov o tem, kje in s katerim okuženim je imel zaposleni stik, ampak le, da je do takšnega stika prišlo in kdaj. IP pa sicer ni pristojen presojati, kaj bi lahko štelo kot ustrezno dokazilo, ki takšen »nevisokorizičen« tesen stik z okuženo osebo izkazuje, niti kako se posamezne epidemiološke ukrepe izvršuje v praksi.

 

Več o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih si lahko preberete tudi v smernicah IP, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., 

                                                                                                             informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov