Neposredno trženje v zvezi nakupom vozila

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Navajate, da vam je podjetje, ki je generalni uvoznik določene znamke avtomobilov in ki te avtomobile tudi prodaja, pošiljalo reklamna SMS sporočila. Na zahtevo o informaciji, kje so pridobili vašo telefonsko številko in kdaj ste jim dovolili, da vas obveščajo, so sporočili, da ste leta 2014 v podjetju kupili vozilo in da so pri spremembi lastništva pridobili vašo številko. Kot razlog za to, da je vaša telefonska številka ostala aktivna v bazi naslovnikov komercialnih sporočil, so navedli, da 2014 GDPR ni obstajal v takšni obliki kot sedaj. Zanima vas, če je tak argument na mestu oziroma, ali ne bi bilo treba ob uvedbi GDPR ponovno pridobiti vaše soglasje za prejemanje reklamnih poročil? Navajate tudi, da avtomobila niste kupili od generalnega uvoznika, temveč od drugega prodajalca njihovih vozil, zato vas zanima če je to relevantno - zdi se vam namreč sporno, da so se vaši podatki kar posredovali naprej.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem.

V zvezi z vašim prvim vprašanjem, ki se nanaša na izvajanje obveščanja po SMS (v nadaljevanju: neposredno trženje) pojasnjujemo, da področje neželene komunikacije (ang. »spam«) specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 109/12, s spr., v nad. ZEKom-1). Ta v prvem odstavku 158. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. V drugem odstavku je določeno, da ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Nadzor nad izvajanjem 158. člena ZEKom-1 je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nad. AKOS), zato IP v tem delu ni pristojen za ukrepanje. Posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo elektronskih komunikacij za namene neposrednega trženja ali da ni kupec oz. uporabnik izdelkov ali storitev pošiljatelja, oz. da pošiljatelj neželenega sporočila ne razpolaga (več) s potrebnim soglasjem za uporabo elektronskih komunikacij za namene izvajanja neposrednega trženja, lahko svojo prijavo pošlje neposredno na AKOS.

V zvezi z vašim drugim vprašanjem – ko sprašujete, kako je lahko dopustno, da je generalni uvoznik, ki ni bil vaš prodajalec avtomobila, sploh pridobil vašo telefonsko številko – pojasnjujemo, da IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov. Slednje lahko stori le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali drugega ustreznega postopka. Na splošno pa lahko pojasnimo, da je veriga distribucije avtomobilov pogosto pogodbeno povezana že zaradi preprečevanja škode v primeru zaznanih tovarniških napak na vozilih (npr. za namen odpoklica vozil), kot tudi za namen sledenja zgodovini vozila za preprečevanje zlorab, ipd. Glede na navedeno torej zgolj dejstvo, da je imel generalni uvoznik vašo telefonsko številko, kljub temu, da ste avtomobil kupili pri drugem prodajalcu, še ne kaže nujno na kršitev zakonodaje varstva osebnih podatkov. Za vprašanje, ali je generalni uvoznik zakonito uporabil vašo telefonsko številko za neposredno trženje (v skladu s 158. členom ZEKom-1), pa je pristojen AKOS.

Lep pozdrav,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec pooblaščenca za preventivo