Izvajanje vozniškega izpita z uporabo avtokamer

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti snemanja vožnje z uporabo avtokamere (»dashcam«) za namen kasnejšega dokazovanja v fazi odločanja o ugovoru zoper oceno vožnje. Navajate, da se pojavljajo situacije, ko ocenjevalec na vozniškem izpitu prepozna določeno reakcijo/situacijo drugače kot kandidat (in učitelj vožnje) – na primer v sporu glede ustavljanja pred STOP znakom. Po vašem mnenju bi posnetek situacije omogočil lažje reševanje spora in pripomogel k hitrejšemu in bolj pravilnemu reševanju ugovora zoper oceno. Navajate tudi, da hrvaška zakonodaja predpisuje, da v vsako vozilo za čas izpitne vožnje ocenjevalci namestijo snemalne naprave – zaradi reševanja spornih situacij (povezava na besedilo zakona:  https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2019_07_70_1450.html; 35. člen).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da po mnenju IP uporaba avtokamer na splošno ni dovoljena (glej mnenje IP št. 07121-1/2020/1892 z dne 23.10.2020 in mnenje št. 0712-1/2019/2307, z dne 18.10.2019).

Snemanje vožnje kandidata, kot jo opisujete, bi se štelo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. Vozniški izpit se namreč izvaja v skladu z Zakonom o voznikih (ZVoz-1) in Pravilnikom o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 162/20 in 175/20), ki določa tudi program, pogoje, ocenjevanje in način opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil; izvajajo ga osebe, ki jih za to nalogo pooblasti direktor Javne agencije RS za varnost prometa v skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZVoz-1.

Za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju velja, da mora obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določiti zakon (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Izjemoma, se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo  (četrti odstavek 9. člena ZVOP-1).

ZVoz-1 (kot specialni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1) opredeljuje različne zbirke osebnih podatkov (evidence, registre), ki jih organi in nosilci javnih pooblastil vodijo in uporabljajo za izvajanje svojih pristojnosti. Po šestem odstavku 27. člena se osebni podatki v evidencah in registrih po tem zakonu, obdelujejo tudi za namen spremljanje kandidatov za voznike, njihovega usposabljanja in opravljanja vozniškega izpita. Ob tem pa je treba ugotoviti, da nobena od evidenc ali registrov po ZVoz-1 ne predvideva snemanja prometa okoli vozila na izpitni vožnji, kot ga predlagate. IP tudi ni poznana izrecna določba v slovenski zakonodaji, ki bi predvidevala podobno možnost, kot za primer navajate rešitev v hrvaškem Zakonu o sigurnosti prometa na cestama. Glede na navedeno torej potrebna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v skladu s prvim odstavkom 9. členom ZVOP-1 ni podana.

Dalje IP ugotavlja, da tudi ni razvidno, da bi bila tovrstna obdelava skladna s pogoji iz četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1, saj obdelava ni nujna za izvrševanje zakonitih pristojnosti javnega sektorja – kot razloge navajate hitrejše, lažje in pravilnejše reševanje ugovorov, kar pa ne zadosti standardu nujno (nujno pomeni, da z drugimi sredstvi ni mogoče doseči istega cilja). Zlasti pa se težava pojavi pri zagotavljanju spoštovanja upravičenega interesa posameznikov na posnetkih, ki mora biti tudi zagotovljen za utrditev pravne podlage po četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1. V zvezi z zagotavljanjem spoštovanja pravic posameznikov na posnetkih (registrske tablice, obrazi posameznikov, itd.) je tudi bistvena težava uporaba avtokamer.

Iz vsega navedenega torej sledi, da trenutna zakonodaja ne dopušča uporabe avtokamer za namene, ki jih navajate. Z zakonodajnim predlogom za morebitno drugačno rešitev se lahko obrnete na pristojno Agencijo za varnost prometa oziroma na Ministrstvo za infrastrukturo.     

S spoštovanjem,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec pooblaščenca za preventivo