Izbris starega članka s spleta

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izbrisa članka s spleta, ki je bil objavljen pred desetimi leti. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Objava osebnih podatkov posameznika v medijih pa ne pomeni nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V teh primerih gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.

Glede medijskih objav IP na splošno pojasnjuje, da mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zato tehtati zlasti med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna. Pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov je treba razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja in torej v vsakem konkretnem presojati, ali je prišlo do neupravičenega posega v zasebnost.

Za zakonito obdelavo (objavo) osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. V primeru objave osebnih podatkov s strani medijev bi bila lahko ustrezna pravna podlaga privolitev posameznika ali na primer zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, pa je obveznost upravljavca.

Ena od pravic, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, je tudi v členu 17 urejena pravica do izbrisa. Na tej podlagi ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati. Vendar je ta pravica omejena na taksativno naštete primere, Splošna uredba o varstvu podatkov pa v členu 17(3) določa tudi izjeme. Pri presoji utemeljenosti posameznikove zahteve za izbris objave s strani medijev je treba upoštevati predvsem točko (a) navedenega člena, ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Kot je bilo že uvodoma izpostavljeno, je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Čeprav bi se v konkretnem primeru izkazalo, da posameznik ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov na podlagi člena 17 Splošne uredbe o varstvu podatkov, pa to ne pomeni, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, s katerimi lahko varuje svojo osebnostno pravico na lastni podobi, vendar pa IP glede zahtevkov posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča. Tako lahko npr. posameznik v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. Pod določenimi pogoji lahko objava osebnih podatkov predstavlja tudi katero izmed kaznivih dejanj zoper čast in dobro iz 18. poglavja Kazenskega zakona (Uradni list RS, št. 50/12, s spremembami in dopolnitvami; KZ-1).

Nekaj osnovnih informacij v zvezi s pravico do izbrisa osebnih podatkov lahko pridobite na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/, za uveljavljanje pravice do izbrisa pa si lahko pomagate tudi z neobveznim obrazcem "Zahteva za izbris osebnih podatkov", ki je dostopna prek povezave https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. V skladu z vsem navedenim vam v danem primeru vseeno svetujemo, da se oseba, katere osebni podatki so bili objavljeni, z zahtevo za izbris osebnih podatkov poskusi obrniti na upravljavca osebnih podatkov (torej medij), eventualno pa tudi na upravljavca iskalnika (npr. družbo Google, ta ima že pripravljen obrazec za takšne zahtevke: https://www.google.com/webmasters/tools/legal-removal-request?complaint_type=rtbf&visit_id=637202230061146146-20083139&rd=1).

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP