Objava slike stanovanja

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da je izvajalec obnovitvenih del na Facebook strani podjetja objavil slike, ki jih je v času del naredil v vašem stanovanju. Zanima vas, ali ima izvajalec pravico objavljati slike vašega stanovanja brez vaše vednosti in privolitve?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

* * *

IP pojasnjuje, da je že izdal neobvezno mnenje, ki se nanaša na objavo fotografije stanovanja oz. dela stanovanja na spletu, brez predhodne privolitve lastnika. Predlagamo vam, da se z njim seznanite na spletni strani IP http://www.ip-rs.si, kjer lahko s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah s področja varstva osebnih podatkov poiščete mnenje št. 0712-1/2019/265, Objava fotografije balkona na spletu, brez privolitve, z dne 12. 2. 2019.

Kot izhaja iz vaših navedb, gre za objavo fotografij objekta, ki ne vsebuje navedbe naslova ali vaših osebnih podatkov, torej zelo verjetno ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na objavljenih fotografijah ne nahajate vi, oziroma se podatki na fotografijah ne nanašajo na posameznika, ampak na objekt (nepremičnino), podatki pa imajo lahko naravo osebnega podatka zgolj in samo v primeru, če se nanašajo na posameznika.

V tem delu pa IP še dodaja, da se vaš primer lahko nanaša na del širše pravice, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Posameznik lahko pravno varstvo teh pravic uveljavlja pred pristojnimi sodišči.

V primeru posega v del širše pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS lahko posameznik npr. na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07, 97/07-UPB-1; OZ) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica ter da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

V primeru neupravičenega slikovnega snemanja in objave fotografij, ki predstavlja občuten poseg v zasebnost posameznika, pride v poštev tudi določba 1. odstavka 138. člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08, s spr. in dop.; KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za navedeno kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog oškodovanca.

V upanju, da ste prejeli odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka