Pridobivanje informacij o gibanju delavca med bolniško odsotnostjo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 29. 9. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, ali lahko delodajalec v javnem sektorju od delavca ali od drugih oseb pridobi informacije o kraju gibanja delavca med delavčevo zadržanostjo od dela ter mu v zvezi s tem daje navodila. Poleg tega vas zanima, ali je delodajalec upravičen do informacij o razlogih za gibanje na določenem kraju.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Delodajalec lahko od delavca ali od druge osebe pridobi informacije o gibanju delavca med bolniško odsotnostjo (čas, vrsta oziroma način gibanja in lokacija):

- če se te informacije nanašajo na režim gibanja, ki ga je določil pacientov zdravnik in

- če so te informacije tudi sicer sorazmerne (po obsegu in vsebini primerne in nujno potrebne) z vidika zakonitega nadzora ali uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in

- če je na voljo pravna podlaga za pridobivanje od drugih oseb (npr. praviloma je pridobivanje dopustno od delavčevega izbranega osebnega zdravnika, prijavitelja, detektiva) ali če je informacije delavec sporočil prostovoljno (npr. v postopku reševanja delovnega spora).  

2. Če bi delodajalec od delavca ali drugega upravljavca sistematično in izven potreb v formalnih postopkih (npr. izven izvajanja zakonitega nadzora, disciplinske obravnave ali reševanja sporov) pridobival konkretne oziroma podrobne informacije o razlogih za gibanje ali zadrževanje na določenem kraju v času bolniške odsotnosti (pod pogojem, da te informacije niso očitne, ker so sestavni del zakonito pridobjenih informacij o gibanju), bi bilo to nesorazmerno in za tako pridobivanje informacij ne bi bilo pravne podlage.  

3. IP ni pristojen za dajanje mnenj s področja splošnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, npr. glede dajanja navodil delavcu za gibanje in zadrževanje na določenem kraju.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Ker je delodajalec upravičen do informacij o režimu gibanja (ta je del režima zdravljenja oziroma zdravnikovih navodil) med bolniško odsotnostjo – o tem gl. že objavljena mnenja IP št. 0712-852/2008/2, 07121-1/2020/901, 07120-1/2020/337 in 0712-977/2007/2, lahko te informacije pridobi od delavca ali neposredno od izbranega osebnega zdravnika. Če je razlog odsotnosti z dela nega družinskega člana, je zaradi nujne povezanosti negovalca in pacienta, delodajalec upravičen tudi do informacij o režimu gibanja za pacienta, če je bil določen.

Informacije o določenem režimu gibanja lahko delodajalec uporabi za nadzor nad njegovim spoštovanjem. Ker je režim gibanja nujno povezan z lokacijo nahajanja v relevantnem trenutku (npr. dom, obisk zdravnika, nujne relacije, lokacije izven dovoljenega režima) in lahko tudi z načinom gibanja (npr. vožnja kolesa, tek, vožnja avtomobila), je delodajalec v okviru izvajanja zakonitega nadzora upravičen do obdelave relevantnih (primernih in potrebnih) informacij o samem gibanju. Toda to ne pomeni, da ima delodajalec pravno podlago, da informacije o gibanju pridobiva od kogarkoli (npr. od podjetij, policije,  sosedov, svojcev) in na kakršen koli način (npr. s sledilnimi napravami), ter da lahko pridobiva kakršne koli informacije (npr. mikrolokacija, v določenih primerih tudi konkretni osebni namen gibanja, če ta ni že sam po sebi očiten). Lahko pa zbere in uporabi podatke, ki jih samostojno sporočijo tretje osebe (npr. prijavitelji), podatke o obisku zdravnika od delavčevega zdravnika ter od samega delavca, seveda pod pogojem, da so informacije relevantne za nadzor ali uveljavljanje odgovornosti za kršitve. 

V zvezi z delodajalčevim nadzorom 33.a člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJN) določa, da lahko predstojnik v primeru, ko razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev za ugotovitev dejanskega stanja (prvi odstavek). Pooblaščeni javni uslužbenec lahko zbira informacije iz od javnih uslužbencev, zaposlenih v organu in od tretjih oseb (drugi odstavek). Predstojnik lahko, če oceni, da je to smotrnejša rešitev, za izvedbo nadzora nad zlorabami sklene pisno pogodbo in pooblasti pravno ali fizično osebo v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost (tretji odstavek). Pred pričetkom izvajanja nadzora mora predstojnik javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni (četrti odstavek). Podobno določa tudi 26. člen Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1).

Relevantnost zdravnikovih navodil z vidika izpolnjevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izhaja tudi iz prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki med razlogi za izredno odpoved delovnega razmerja določa tudi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

2. Splošni razlogi za gibanje ali nahajanje na določeni lokaciji so v določenih primerih lahko očitni (npr. obisk lekarne in trgovine). V tem primeru jih lahko delodajalec obdeluje skupaj s podatki o samem gibanju, če se slednji obdelujejo zakonito (npr. če so bile informacije pridobljene s pomočjo detektiva ali od prijavitelja). Podatke o splošnih razlogih za gibanje lahko delavec sporoči delodajalcu (in jih ta nadalje obdeluje za zakont namen) na primer v okviru razgovorov v zvezi z domnevno kršitvijo določenega režima gibanja ali v okviru disciplinskega postopka. Sistematično (obsežno po obsegu in času, organizirano in usmerjeno) zbiranje konkretnih informacij o razlogih za gibanje ali nahajanje na določeni lokaciji je v nasprotju z načelom najmanjšega obsega podatkov (načelo sorazmernosti) iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov in zanj delodajalec nima na voljo splošne pravne podlage v členu 6 ali 9 omenjene uredbe.

IP je na temo obdelav osebnih podatkov v delovnih razmerjih pripravil tudi smernice, ki so na voljo na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih/

3. Pristojnost IP se, poleg dostopa do informacij javnega značaja, razteza le na področje varstva osebnih podatkov, zato se ni pristojen opredeljevati do dopustnosti in primernosti delodajalčevega dajanja navodil delavcu za gibanje in zadrževanje na določenem kraju.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka