Posredovanje podatkov o dolžnikih

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov o dolžnikih javnega komunalnega podjetja javnosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov. Prav tako ne moe vnaprej potrjevati posameznih rešitev z vidika skladnosti z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov.

Iz vašega zaprosila izhaja, da so vaši dolžniki tako pravne kot fizične osebe. IP pojasnjuje, da je v skladu s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Iz tega izhaja, da so osebni podatki le podatki, ki se nanašajo na fizične osebe, ne pa tudi podatki o pravnih osebah. Varstvo osebnih podatkov torej uživajo le posamezniki – fizične osebe. Obdelava podatkov o pravnih osebah ne pomeni obdelave osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov pravne podlage ureja v prvem odstavku 6. člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Iz navedenega izhaja, da razkritje podatkov o dolžnikih (fizičnih osebah) ni dopustno brez obstoja ene od navedenih pravnih podlag.

Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. V konkretnem primeru bi bilo treba, v primeru obstoja pravne podlage, torej izkazati, zakaj je za dosego želenega namena (iz zaprosila ni razviden, IP pa domneva, da je želeni namen verjetno poplačilo dolga oziroma spodbuditev dolžnikov k plačilu) treba posredovati podatke o dolžnikih javnosti. IP pojasnjuje, da imate za poplačilo dolgov oziroma uveljavitev terjatev namreč na voljo druga sredstva, kot so posredovanje ponovnega zahtevka za plačilo, posredovanje opomina ter izvršilni postopek. Za uveljavitev svojih terjatev imate tako potrebne podatke o dolžnikih kot tudi utečeno pravno pot, zato bi po mnenju IP javna objava podatkov o dolžnikih predstavljala nesorazmeren poseg v varstvo njihove informacijske zasebnosti, ki je ena temeljnih človekovih pravic in je varovana z Ustavo RS. Objava osebnih podatkov dolžnika bi tako lahko predstavljala poseg v zasebnost v smislu 35. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami), ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Posameznik, ki je prepričan, da se je z določenim dejanjem poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V vsakem primeru pa lahko dolžnik, če je z ravnanjem upnika prišlo do občutnega posega v njegovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, vloži tudi odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahteva povračilo škode.

IP sklepno pojasnjuje še, da pa po njegovem mnenju ne obstajajo zadržki za to, da se javnosti posredujejo podatki o skupni višini dolga javnemu podjetju, morebitnih različnih razlogih za neplačilo ter opis prizadevanj in postopkov, ki jih je javno podjetje opravilo z namenom poplačila dolga.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka