prosilec - Zdravstveni dom Ljubljana

POVZETEK:

Organ je o zahtevi prosilca z dne 25. 5. 2022 odločil s sklepom št. 045-4/2021-19 z dne 11. 8. 2022, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. Prosilcu je bila namreč že izdana zavrnilna odločba, ki je postala pravnomočna, dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v delu zahteve prosilca še ni pravnomočno odločil, zato izpodbijani sklep ni v celoti pravilen oziroma zakonit, na kar je pravilno opozoril prosilec. Organ bi namreč moral odločiti še o zahtevi prosilca za obdobje od prekinitve zdravljenja prosilca zaradi … pri … do dneva vložitve druge zahteve 25. 5. 2022. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca delno ugodil in zadevo v delu vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-262/2022/2
Datum: 21. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena in 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 31. 8. 2022, zoper sklep ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 045-4/2021-19 z dne 11. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 31. 8. 2022 se delno ugodi in se sklep ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA št. 045-4/2021-19 z dne 11. 8. 2022 odpravi v delu, v katerem se odločitev organa nanaša na čas po prekinitvi zdravljenja prosilca zaradi … pri … do dneva vložitve zahteve z dne 25. 5. 2022, ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 27. 11. 2021 od organa zahteval kopije internega akta delodajalca ZD Bežigrad, predpisanega v tretjem odstavku 51. člena Zakona o varovanju zdravja na delovnem mestu, trenutno veljavnega in veljavnega v obdobju zdravljenja prosilca pri, od 20. 10. 2020 do 7. 5. 2021, v kolikor se razlikujeta. Zahteval je tudi vse relevantne informacije in dokumente javnega značaja glede morebitnih preteklih in/ali sedanjih aktivnosti ali ukrepov …, v zvezi s četrtim odstavkom 51. člena Zakona o varovanju zdravja na delovnem mestu in tozadevnlmi podzakonskimi akti.

Organ je z dopisom št. 045-4/2021-3 z dne 15. 12. 2021 prosilca obvestil, da Zdravstveni dom Bežigrad (v nadaljevanju: ZD Bežigrad) ni samostojna pravna oseba, ampak organizacijska enota organa, zato bo zahtevo obravnaval organ. Prosilca je pozval, da sporoči, kateri zakon ali na njegovi podlagi izdan interni akt je mislil, saj Zakon o varovanju zdravja na delovnem mestu ne velja že več kot 20 let, veljavni Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1)  pa v 51. členu določa prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc. Prosilca je tako pozval, naj sporoči, ali zahteva ta akt in postopke v zvezi z njim za imenovano ….

Prosilec je nato v elektronskem dopisu z dne 28. 12. 2021, v zvezi z delom zahteve z dne 27. 11. 2021, ki se nanaša na predmetni pritožbeni postopek, navedel, da je imel v mislih ZVZD-1 in na podlagi tretjega odstavka njegovega 51. člena predpisan interni akt o ugotavljanju stanja iz prvega odstavka tega člena, ki bi ga želel dobiti. Navedel je tudi, da želi z zahtevo pridobiti dostop do vseh dokumentov z informacijami o postopkih, vezanih na omenjeni akt za … za vse obdobje od njene zaposlitve do prekinitve zdravljenja prosilca pri njej zaradi … in posledičnim zdravstvenim zapletom. 

Organ je z odločbo št. 045-4/2021-5 z dne 18. 1. 2022 prosilcu:
- ugodil v delu, ki se nanaša na posredovanje internega akta, izdanega na podlagi tretjega odstavka 51. člena ZVZD-1;
- zavrnil dostop do vseh dokumentov z informacijami o postopkih, vezanih na predhodno navedeni akt za …, za vse obdobje od njene zaposlitve do njegove prekinitve zdravljenja pri njej zaradi … in posledičnim zdravstvenim zapletom;
- zavrnil dostop do informacij glede morebitnih preteklih in/ali sedanjih aktivnosti ali ukrepov pri …, v zvezi s četrtim odstavkom 51. člena ZVZD-1 in tozadevnimi podzakonskimi akti.

Prosilec je zoper odločbo št. 045-4/2021-5 dne 18. 1. 2022 vložil pritožbo z dne 28. 2. 2022, ker je organ zavrnil njegovo zahtevo in dopolnitev le-te z dne 27. 11. 2021, ki po navedbah prosilca vsebinsko sploh ni bila podana. Med drugim je navedel, da rezultati morebitnih testov, zdravstvenih pregledov in preiskav imenovane … niso predmet njegove zahteve in dopolnitve. Zahteva z dopolnitvijo se namreč po njegovih besedah nanaša le na dokumente (odredbe, zapisnike, idr.), ki vsebujejo informacije, kdaj in kako, če sploh, so bili izvedeni postopki, predpisani v internem aktu, vezanem na 51. člen ZVZD-1, in legislative, vezane na realizacijo določil Zakona o pacientovih pravicah ter druge delovne in zdravstvene zakonodaje. V primeru, da ti dokumenti vsebujejo tudi rezultate in ugotovitve osebne narave (upoštevaje prekrivanje pravic zasebnosti javne osebe na javnem delovnem mestu s pravicami javnosti in pacientov do verodostojnosti obveščanja), naj se ti zakrijejo v skladu s 7. členom ZDIJZ. Procesne informacije izključno glede izvedb postopkov iz naslova Pravilnika o ugotavljanju prisotnosti alkohola, drog in drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi v organu po mnenju prosilca same po sebi ne izpričujejo nikakršne osebne informacije preiskovanca, saj je odredba testa pravica in dolžnost delodajalca, vezana na zagotavljanje varnosti na delovnem mestu ter zagotavljanja enakopravne, primerne, varne in kakovostne zdravstvene oskrbe pacientov, ki ne predstavlja nobenih zaključkov.

S sklepom št. 045-4/2021-8 z dne 10. 3. 2022 je organ pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 045-4/2021-5 z dne 18. 1. 2022 zavrgel, ker jo je prosilec vložil prepozno. Organ je navedel, da je bila odločba prosilcu vročena 25. 1. 2022, kar je razvidno iz povratnice kot dokaza o vročitvi odločbe. Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe je začel teči 26. 1. 2022, in zadnji dan pritožbenega roka je iztekel 9. 2. 2022. Prosilec je pritožbo poslal po elektronski poti, vendar šele 2. 3. 2022. Ker je torej prosilec vložil pritožbo prepozno, jo je organ v skladu z drugim odstavkom 240. člena ZUP zavrgel.

Prosilec je nato z zahtevo z dne 25. 5. 2022 zahteval od organa delni dostop do informacij javnega značaja, tj. kopij vseh določb in/ali zapisnikov o postopkih ugotavljanja zlorabe drog, predpisanih v Pravilniku o ugotavljanju prisotnosti alkohola, drog in drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi organa (v nadaljevanju: Pravilnik), vezanim na 51. člen ZVZD-1, in odrejenih s strani odgovorne osebe predstojnika ZD Bežigrad … za … prosilca, za ves čas njene zaposlitve pri organu oziroma ZD Bežigrad. Nadalje je navedel, da ga morebitni osebni podatki o uporabi drog pred ali med delovnim časom, ne zdravstveni podatki o morebitnem sindromu odvisnosti imenovane ali katerikoli podatki izvzeti iz pravice do prostega dostopa, ne zanimajo, in če so v dokumentih slučajno prisotni, soglaša, da se prikrijejo. Navedel je še, da je nadzor nad zaposlenimi pri organu v domeni pravice in dolžnosti delodajalca in njegove odgovorne osebe, ki lahko v skladu s 3. členom prej navedenega pravilnika svobodno in odgovorno naključno, napovedano ali nenapovedano odredi testiranje, sami podatki izključno o odredbah o izvedbi in/ali obstoju zapisnikov postopkov ugotavljanja prisotnosti alkohola, drog in drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi tako sami po sebi ne vsebujejo, predstavljajo, ali posredujejo nikakršnih zaključkov, osebnih podatkov ali zdravstvenih informacij testiranih oseb. Zahteva torej izključno dokumente, vezane na informacijo, kdaj in kolikokrat, če sploh, je bil nadzor v smislu 51. člena ZVZD-1 odrejen in izveden s strani odgovorne osebe za … prosilca.

Prosilec je istega dne vložil tudi zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja z enako vsebino, kot izhaja iz zahteve z dne 25. 5. 2022.

S sklepom št. 045-4/2021-10 z dne 21. 6. 2022 je organ zavrgel zahtevo prosilca za ponovno uporabo informacij javnega značaja z dne 25. 5. 2022. Organ je namreč ugotovil, da ne gre za zahtevo po drugih dokumentih, ki jih prosilec še ni zahteval, in o kateri organ z meritorno odločbo še ni odločil, temveč gre vsebinsko za enako zahtevo, o kateri je organ že odločil. Organ je tako zahtevo zavrgel v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Prosilcu je bila namreč že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.

Prosilec je 25. 7. 2022 vložil pri IP pritožbo zaradi molka organa, ker po njegovih navedbah organ ni odločil o zahtevi prosilca za ponovno uporabo informacij javnega značaja. V zvezi s tem je organ prosilcu 26. 7. 2022 odgovoril, da je organ o zahtevi odločil s sklepom o zavrženju, ki ga je prosilec prejel, in da bo o tem, da ni bilo molka, obvestil IP. IP je na podlagi odgovora organa ter posredovane dokumentacije prosilca z dopisom št. 0900-150/2022/4 z dne 8. 8. 2022 obvestil, da so navedbe prosilca o molku organa neutemeljene. Ugotovil je namreč, da je organ o zahtevi prosilca že odločil, in sicer s sklepom št. 045-4/2021-10 z dne 21. 6. 2022. Prosilec je nato IP 26. 7. 2022 v elektronskem dopisu navedel, da gre za zavajanje IP, s čimer je podan utemeljen sum kaznivega dejanja krive izpovedbe. Zavestno povzročeno in izkoriščeno zmedo s strani organa zaradi dveh ločenih zahtev z istega dne in posledično nesklepčnost odločitve IP o zaustavitvi postopka gre po mnenju prosilca odpraviti z izdajo popravnega oziroma dopolnilnega sklepa, za kar je zaprosil IP. IP je nato pozval organ zaradi molka v zadevi zahteve z dne 25. 5. 2022, z identično vsebino, kot je bila zahteva prosilca za ponovno uporabo informacij javnega značaja z istega dne.

Organ je o zahtevi prosilca z dne 25. 5. 2022 odločil s sklepom št. 045-4/2021-19 z dne 11. 8. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je zahtevo prosilca z dne 25. 5. 2022 prav tako zavrgel, in sicer iz istih razlogov, kot jih je navedel v sklepu št. 045-4/2021-10 z dne 21. 6. 2022. Kot je organ izpostavil v sklepu, je o zahtevi prosilca za dostop do vseh dokumentov z informacijami o postopkih, vezanih na akt, ki mu je bil posredovan, za …, za vse obdobje od njene zaposlitve do njegove prekinitve zdravljenja prosilca pri njej, odločil z odločbo št. 045-4/2021-5 z dne 18. 1. 2022, s katero je dostop zavrnil. Organ je namreč ugotovil, da ne gre za zahtevo po drugih dokumentih, ki jih prosilec še ni zahteval, in o kateri organ z meritorno odločbo še ni odločil, temveč gre vsebinsko za enako zahtevo, o kateri je organ že pravnomočno odločil. Organ je tako zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 25. 5. 2022 zavrgel v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Prosilcu je bila namreč že izdana zavrnilna odločba, ki je postala pravnomočna, dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.

Prosilec je zoper sklep organa št. 045-4/2021-19 z dne 11. 8. 2022 vložil pritožbo z dne 31. 8. 2022. Navedel je, da se njegova zahteva z dne 27. 11. 2021 (z dopolnitvijo le-te z dne 28. 12. 2021) in zahteva z dne 25. 5. 2022 razlikujeta v preambuli. S prvo je namreč zahteval dostop do vseh informacij javnega značaja, v drugem pa le delni dostop do informacij javnega značaja. Slednjega je v nadaljevanju dokumenta tudi specificiral in se distanciral od zdravstvenih podatkov …, ob tem pa je dodal, da zgolj podatek o delu pod vplivom drog sam po sebi še ne predstavlja zdravstvenega podatka, tj. diagnoze sindroma odvisnosti, ampak le delovnopravna malomarnost glede zagotavljanja varnosti pri delu in kršenje pacientovih pravic. Dodatno se je za razliko od prve v drugi zahtevi še eksplicitno odrekel tudi dostopu do informacij glede samih rezultatov morebitnih testiranj. V nadaljevanju je pojasnil, da se zahtevi razlikujeta tudi v časovnem okvirju, prvi obsega čas od zaposlitve … do njegove prekinitve zdravljenja pri njej 7. 5. 2021, drugi pa za ves čas njene zaposlitve pa do dne ugoditve zahtevi prosilca. Pojasnil je še, da zahtevane informacije potrebuje za dokazovanje kaznivih dejanj opustitve dolžnih ravnanj pri zagotavljanju pacientove pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave s strani pristojnih in odgovornih oseb organa. Na podlagi njegovega pisnega pojasnila odstopa od zdravstvene obravnave in ustne obravnave je bil predstojnik ZD Bežigrad kot odgovorna oseba za izvajanje določb Pravilnika seznanjen z njegovim zdravstvenim zapletom zaradi …, značilnega tudi za uporabo marihuane in s tem utemeljenim sumom za njeno uporabo. Navedeno diferencialno diagnostično dejstvo je zdravniku splošne medicine znano ali pa bi mu moralo biti. S sklicevanjem na precedenčno utemeljitev zavrnitve njegove zahteve v 2. točki odločbe z dne 18. 1. 2022, da delni dostop ni mogoč, se tako ne strinja. Aktualna zahteva je namreč vsebinsko drugačna, delni dostop pa ureja 7. člen ZDIJZ z delnim prekritjem dokumenta, ki je zahtevan le glede navedb izključno o njegovi naravi, identiteti testirane osebe, datumu izvedbe in odgovorne osebe za odredbo. V primeru predhodno že zaznanih tovrstnih delovnopravnih in zdravstveno varstvenih prekrškov javnega delavca pa bi šlo za ponovitev, povzročeno morda izključno zaradi odsotnosti preventivnih (in hkrati kurativnih) rednih testiranj zaradi malomarnosti odgovorne osebe pri nadzoru, kar spremeni dejansko stanje in pravno podlago glede na vsebino odločbe o zavrnitvi v 2. točki zahteve prosilca z dne 18. 1. 2022. To bi zahtevo po mnenju prosilca utemeljevalo tudi retrogradno za čas pred in med zdravljenem prosilca, saj je zaradi ponovitvene nevarnosti izjema od prepovedi obdelave osebnih podatkov toliko bolj upravičena. V tem primeru zahteva dostop do delnih informacij javnega značaja za celotno obdobje zaposlitve …, saj so vzrok in odgovornost za zaplet ter pravni zahtevi tako bistveno drugačni.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 045-7/2022-3 z dne 7. 9. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi dokumente, ki se tičejo zadeve, ter zapisnik o ustni obravnavi na prvi stopnji in odločitev Ministrstva za zdravje.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijani sklep v delu, v katerem ga pritožnik izpodbija. Prvostopenjski sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni bil prekršen materialni zakon. Glede dela organa prve stopnje v zvezi s pritožbo zoper sklep in glede odločanja organa druge stopnje o tej pritožbi se namreč smiselno uporabljajo določbe o pritožbi zoper odločbo (259. člen ZUP).

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija sklep organa v celoti. IP nadalje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporno, ali je organ odločil pravilno, ko je s sklepom št. 045-4/2021-19 z dne 11. 8. 2022, zahtevo prosilca zavrgel, v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Po ugotovitvah organa je bila namreč prosilcu že izdana zavrnilna odločba, ki je postala pravnomočna, dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.

Po vpogledu v predmetne dokumente zadeve IP tako ugotavlja: 
-    Prosilec je z zahtevama z dne 27. 11. 2021 in z dne 25. 5. 2022 zahteval po vsebini iste dokumente, torej informacije oziroma dokumente, vezane na postopke po 51. členu ZVZD-1, za njegovo …, in pri tem ni relevantno, da je navedeni zahtevi oblikoval z drugačnimi besedami ter slednjo še konkretneje preciziral in zožil. Dejstvo namreč je, da je prosilec z obema zahtevama (s prvo samo v delu zahteve) zahteval dokumente oziroma podatke za … prosilca, vezane na 51. člena ZVZD-1 in Pravilnik.
-    Navedeno dodatno izhaja tudi iz dopolnitve zahteve prosilca z dne 28. 12. 2021, kjer prosilec izrecno izpostavlja 51. člen ZVZD-1, kot odgovor na poziv organa, št. 045-4/2021-3 z dne 15. 12. 2021. V slednjem pa je organ izrecno izpostavil, citirano«: Prosimo vas, da nam sporočite, kateri zakon in na njegovi podlagi izdan interni akt ste mislili, saj Zakon o varovanju zdravja na delovnem mestu že več kot dvajset let ne velja več. Veljavni Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 51. členu določa prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc in v tretjem odstavku določa, da delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca. Sporočite nam, ali z zahtevo želite ta akt in postopke v zvezi z njim za … in vam bomo navedeno posredovali.«. In odgovor prosilca je glasil, citirano: »Opravičujem se za lapsus calami. V mislih sem imel seveda Zakon o varnosti pri delu (ZVZD-1) in na podlagi tretjega odstavka njegovega 51. člena predpisani interni akt o ugotavljanju stanja iz prvega odstavka tega člena, ki bi ga želel dobiti. Z zahtevo želim pridobiti tudi dostop do vseh dokumentov z informacijami o postopkih, vezanih na omenjeni akt za … za vse obdobje od njene zaposlitve do moje prekinitve zdravljenja pri njej zaradi … in posledičnim zdravstvenim zapletom.«.  Pa tudi pritožbenih navedb prosilca.
-    Zahtevi se v delu razlikujeta glede časovnega obdobja zahtevanih dokumentov. Zahteva z dne 27. 11. 2021 se sicer nanaša na vse relevantne informacije in dokumente javnega značaja v zvezi z dotično …, nastale v času njene zaposlitve do prekinitve zdravljenja prosilca pri njej zaradi … in posledičnim zdravstvenim zapletom, medtem ko se zahteva z dne 25. 5. 2022 nanaša na vse relevantne dokumente za čas zaposlitve …. Navedeno pomeni, da organ s tem, ko je z odločbo št. 045-4/2021-5 z dne 18. 1. 2022 odločil o zahtevi z dne 27. 11. 2021, ni odločil o dostopu do morebitnih dokumentov, nastalih v obdobju po prekinitvi zdravljenja prosilca pri … zaradi … in posledičnim zdravstvenim zapletom, in tudi ne o morebitnih dokumentih, nastalih v obdobju od vložitve prve zahteve 27. 11. 2021 do vložitve druge zahteve 25. 5. 2022. 
-    Ne glede na to, da je prosilec z zahtevo z dne 25. 5. 2022 zožil svojo zahtevo z dne 27. 11. 2021, je bilo s pravnomočno odločbo št. 045-4/2021-5 z dne 18. 1. 2022 po vsebini zahtevanih dokumentov pravnomočno odločeno tudi o delu druge zahteve z dne 25. 5. 2022, in sicer, kot že navedeno, za zahtevane dokumente, nastale v obdobju zaposlitve … pri organu oziroma njegovi enoti ZD Bežigrad do prekinitve zdravljena prosilca pri njej.

IP zaključuje, da organ v delu zahteve prosilca še ni pravnomočno odločil, zato izpodbijani sklep ni v celoti pravilen oziroma zakonit, na kar je pravilno opozoril prosilec. Organ bi namreč moral odločiti še o zahtevi prosilca za obdobje od prekinitve zdravljenja prosilca zaradi … pri … do dneva vložitve druge zahteve 25. 5. 2022. Ob tem IP, glede na pritožbene navedbe prosilca, da se njegova druga zahteva nanaša na čas od prekinitve njegovega zdravljena 7. 5. 2021 pri imenovani in do dneva ugoditve njegovi zahtevi, poudarja, da so organi dolžni odločiti zgolj o dokumentih oziroma podatkih, s katerimi razpolagajo v materializirani obliki v času vložitve posamezne zahteve, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z morebitnimi zahtevanimi dokumenti oziroma podatki.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. 

V ponovljenem postopku je organ dolžan najprej jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in pri tem mora upoštevati predmet zahteve prosilca z dne 25. 5. 2022 ter predmetno odločitev IP. Organ mora sicer zahtevane dokumente presoditi tudi z vidika obstoja izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)  ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje organa in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije …, in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, in odločiti o stroških postopka. V primeru, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, mora o tem odločiti z odločbo. Zavezanci po ZDIJZ so sicer dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, s katerimi razpolagajo v materializirani obliki v času vložitve zahteve, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Ob navedenem IP pripominja še, da je treba v primeru obstoja varovanih osebnih podatkov upoštevati Splošno uredba o varstvu osebnih podatkov , ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1  (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. 

Ne nazadnje pa IP pripominja še da je organ dolžan pri presoji zahteve odločati po načelu erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status prosilca. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. To pomeni, da so organi dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, dostop do dokumentov se na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je treba ato vedno vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Upoštevaje navedeno ob tem IP izpostavlja, da so navedbe prosilca o razlogih za vložitev zahteve, v postopku po ZDIJZ irelevantne. IP pa ob tem pripominja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa in udeležencev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilca in izpodbijani sklep organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil v delu in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovni postopek, kot to izhaja 1. točka izreka odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila IP. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. 
informacijska pooblaščenka