prosilec - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
+ -Številka: 090-212/2021
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala dostop do bruto plač vseh zaposlenih za mesec marec 2021 na ZZZS, (osnovna bruto plača), in sicer: ime in priimek zaposlenega, naziv delovnega mesta, ali funkcija, dodatki ter del plače za delovno uspešnost, posebej pa še COVID dodatek, skladno z 38. členom ZSPJS in 6. členom ZDIJZ. Organ je prosilki omogočil dostop do zahtevanih informacij na način, da je prekril imena in priimke javnih uslužbencev, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP presojal, ali je organ dolžan prosilki v zvezi z že posredovanimi podatki za mesec marec 2021, posredovati še podatke o imenih in priimkih posameznikov, na katere se posredovani podatki o izplačanih plačah nanašajo. IP je ugotovil, da je organ pri presoji tega vprašanja napačno uporabil materialno pravo, pri čemer je spregledal obstoječo prakso IP in sodno prakso na tem področju. IP je zaključil, da so imena in priimki javnih uslužbencev, skupaj s podatki, ki jih je organ že posredoval prosilki, povezani tako z delovnim razmerjem javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za njihovo posredovanje javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS.
ODLOČBA:
Številka: 090-212/2021/3
Datum: 2. 7. 2021
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 17. 6. 2021, zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Direkcija, Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2021-DI/4 z dne 3. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilke z dne 17. 6. 2021 se ugodi in se odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 090-10/2021-DI/4 z dne 3. 6. 2021 v drugi točki izreka odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki na posredovani preglednici (naziv DM, osnovna plača, dodatki, delovna uspešnost-povečan obseg dela (DO 20), delovna uspešnost – projektno delo (DO20), dodatek za delo v rizičnih razmerah (C223-76)), posredovati še imena in priimke zaposlenih javnih uslužbencev pri ZZZS za mesec marec 2021.
- V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 7. 5. 2021 oz. dopolnjeno dne 10. 5. 2021 na organ podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ, s katero je zahtevala, da ji organ v elektronski obliki posreduje bruto plače vseh zaposlenih za mesec marec 2021 na ZZZS, (osnovna bruto plača), in sicer: ime in priimek zaposlenega, naziv delovnega mesta, ali funkcija, dodatki ter del plače za delovno uspešnost, posebej pa še COVID dodatek, skladno z 38. členom ZSPJS in 6. členom ZDIJZ.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-10/2021-DI/4 z dne 3. 6. 2021, s katero je v prvi točki izreka odločbe zahtevi prosilke delno ugodil in v obliki preglednice v elektronski obliki dovolil dostop do naslednjih podatkov o plačah in dodatkih za zaposlene javne uslužbence pri ZZZS, za mesec marec 2021:
- delovno mesto,
- osnovna plača,
- ostali dodatki skupaj (položajni dodatek, dodatek za spec., mag., doktorat, dodatek za dvojezičnost, dodatek za izmensko delo, dodatek za delo ponoči, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za čas stalne pripravljenosti),
- dodatek za delovno uspešnost - povečan obseg dela,
- dodatek za delovno uspešnost - povečan obseg dela - projektno delo,
- dodatek za delo v rizičnih razmerah.
V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ zavrnil dostop do osebnih imen javnih uslužbencev. V tretji točki izreka je organ odločil, da stroški postopka niso nastali.
V obrazložitvi odločbe je organ ugotovil, da v konkretnem postopku ni sporno, da organ razpolaga s podatki o izplačanih plačah zaposlenim javnim uslužbencem, in sicer v elektronski aplikaciji za obračun plač (Vasco plače). Stališče IP, temu pa je sledila tudi sodna praksa je, da ni mogoče govoriti o »ustvarjanju dokumenta« takrat, ko se informacije nahajajo v elektronski bazi in se hitro ter z enostavnimi koraki dajo priklicati iz baze oziroma pridobiti le tiste informacije, ki so predmet presoje. Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da zahtevani podatki izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in sicer informacija izvira iz delovnega področja organa in organ z njo razpolaga v elektronski aplikaciji za obračun plač (Vasco plače), v kateri je bilo potrebno s posebnim iskalnikom sprožiti obdelavo podatkov, ki jih je zahtevala prosilka. V postopku je bilo nadalje preverjeno, ali podatki, ki jih zahteva prosilka, predstavljajo kašno od izjem določenih v ZDIJZ. Pravi odstavek 6. člena ZDIJZ v tretji točki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ se je nadalje skliceval na Splošno uredbo o varstvu podatkov, ki se v Sloveniji uporablja neposredno ter na 38. člen ZSPJS, ki ureja javnost plač v javnem sektorju. Poleg tega pa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi prva alineja tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Organ je na podlagi navedenega v postopku ugotovil, da so v zvezi z zahtevo prosilca javni vsi zahtevani podatki, razen osebnega imena javnega uslužbenca. Kot že navedeno, ZSPJS v 38. členu določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Iz zadnjega odstavka 38. člena ZSPJS obenem izhaja, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Skladno s 1. točko 2. člena ZSPJS javni sektor sestavljajo državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javni uslužbenec je v skladu s 4. točko 2. člena ZSPJS zaposleni, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena, razen funkcionarja. Nadalje je bilo v postopku ugotovljeno, da podatki o izplačilih plač in dodatkov vsebujejo varovane osebne podatke zaposlenih javnih uslužbencev pri ZZZS, (osebna imena), razkritje katerih bi skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Na podlagi navedenega se prosilki omogoči delni dostop do podatkov o izplačanih plačah in dodatkih za zaposlene javne uslužbence pri ZZZS za mesec marec 2021, brez navedbe osebnega imena javnega uslužbenca. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je bilo presojano upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po 5. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Prosilka v zahtevi ni navedla, zakaj zahteva dostop do zahtevanih podatkov, (ZDIJZ tudi sicer tega ne zahteva), vendar je možno sklepati, da želi prosilka analizirati oziroma primerjati izplačila oziroma dodatke zaposlenih javnih uslužbencev. Posredovanje vseh osebnih imen javnih uslužbencev bi v konkretnem primeru pomenilo razkrivanje podatkov, ki presegajo namen prosilke (npr. obdelava in primerjava podatkov o izplačilih dodatkov) in bi tako pomenilo poseg v osebne podatke vseh zaposlenih javnih uslužbencev pri ZZZS. S posredovanjem osebnih imen javnih uslužbencev tudi ne bi bil nič bolj dosežen namen ZDIJZ po učinkovitem nadzoru nad javnim sektorjem, bi bil pa s posredovanjem osebnih imen storjen nesorazmeren poseg v osebne podatke javnih uslužbencev. Nazadnje je potrebno ugotoviti, da osebna imena javnih uslužbencev tudi za prosilkin namen (primerjave podatkov o izplačilih plač in dodatkov), ne predstavljajo podatkov v zvezi s porabo javnih sredstev. Podatek o porabi javnih sredstev namreč v konkretnem primeru predstavlja podatek o bruto izplačilih plač in dodatkov po posameznih delovnih mestih. V postopku nadalje ni bila ugotovljena nobena druga izjema določena v 5a in 6. členu ZDIJZ, ki bi pomenila, da zahtevanih podatkov prosilki ni mogoče posredovati. Na podlagi navedenega se prosilki v elektronski obliki posredujejo podatki, kot izhaja iz izreka te odločbe. Glede na prosilkino izrecno zahtevo, da se posebej prikaže COVID dodatek, je organ pojasnil, da so imeli javni uslužbenci zaposleni na ZZZS vezano na epidemijo v marcu izplačan le dodatek po 11. točki 39. člena KPJS, ki je prikazan ločeno v 6. stolpcu. Glede na to, da prosilka v zahtevi ni navedla elektronskega naslova za pošiljanje podatkov, se ji podatki posredujejo v elektronskem zapisu v pdf formatu na nosilcu (CD) na poštni naslov, ki ga je navedla v zahtevi. V zvezi s stroški posredovanja informacij javnega značaja je potrebno ugotoviti, da Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja v 16. členu določa, da lahko organ za posredovanje informacij prosilcu zaračuna le materialne stroške, kadar ti presegajo 20 eurov (z vključenim DDV), in sicer le materialne stroške posredovanj. Nadalje 17.člen uredbe, ki določa enoten stroškovnik v sedmi točki določa, da znaša materialni strošek za elektronski zapis na eni zgoščenki CD 2,09 eura. Glede na to, da materialni strošek posredovanja informacij javnega značaja ne presega 20 eurov se prosilki strošek ne zaračuna.
Prosilka je zoper zgoraj navedeno odločbo vložila pritožbo z dne 17. 6. 2021, v kateri je navedla, da je organ v postopku ugotovil, da so vsi zahtevani podatki prosilke javno dostopni podatki oziroma informacija javnega značaja, razen podatka o imenu in priimku, dostop do katerega je organ z odločbo tudi zavrnil, kar je tudi pritožbeni razlog. IP je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, ter zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja. Na podlagi navedenega na IP vlaga pritožbo, z zahtevo, da organ dopolni podatke z imeni in priimki, ki so informacija javnega značaja, ter, da organ ni imel nobene pravne podlage, da je predmetne podatke z izpodbijano odločbo zavrnil. Očitno si organ dovoli odločati avtoritativno, katere podatke bo dovolil, čeprav je ime in priimek javnega uslužbenca javno dostopni podatek oziroma informacija javnega značaja na podlagi 38. člena ZSPJS in ZDIJZ. Organ si je dovolil tudi napačno sklepanje, zakaj prosilka potrebuje take podatke, čeprav zakon ZDIJZ tega ne zahteva, ampak gre za t.i. proaktivno transparentnost.
Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-10/2021-DI/6 z dne 22. 6. 2021, poslal v odločanje IP.
Pritožba je utemeljena.
IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, ali je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma konkretneje, ali ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s posredovanimi podatki o izplačilih, predstavlja varovan osebni podatek, na kar se je skliceval organ.
V tem pritožbenem postopku je IP tako presojal, ali je organ dolžan prosilki v zvezi z že posredovanimi podatki za mesec marec 2021 (naziv DM, osnovna plača, dodatki, delovna uspešnost-povečan obseg dela (DO 20), delovna uspešnost – projektno delo (DO20), dodatek za delo v rizičnih razmerah (C223-76)), posredovati še podatke o imenih in priimkih posameznikov, na katere se posredovani podatki o izplačanih plačah nanašajo.
IP ugotavlja, da argumentu organa, da gre pri podatku o imenu in priimku posameznika – javnega uslužbenca, na katerega se nanašajo že posredovani podatki, za varovane osebne podatke, ni mogoče slediti. Zmotno je namreč njegovo stališče, da bi posredovanje podatka o imenu in priimku javnega uslužbenca skupaj s posredovanimi podatki, vezanih na izplačilo bruto plače, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prav tako ni pravilen zaključek organa, da osebna imena javnih uslužbencev ne predstavljajo podatkov v zvezi s porabo javnih sredstev. Pri presoji tega vprašanja je organ napačno uporabil materialno pravo, pri čemer je spregledal obstoječo prakso IP in sodno prakso na tem področju.
Prosilka v obravnavani pritožbeni zadevi zahteva (še) posredovanje podatkov o imenih in priimkih posameznikov, na katere se nanašajo že posredovani podatki o izplačanih plačah, zato IP ugotavlja, da gre pri podatkih, ki so predmet presoje, nedvomno za osebne podatke, ki ustrezajo definiciji osebnega podatka iz Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Vprašanje, ki sledi pa je, ali je za obdelavo navedenih osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ kot javni zavod spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
IP ugotavlja, da je za obdelavo podatka o imenih in priimkih javnih uslužbencev, skupaj s podatki, ki jih je organ že posredoval prosilki, podana neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS. Na slednjo določbo se je organ v izpodbijani odločbi sicer skliceval, tako na prvi odstavek 38. člena ZSPJS, kakor tudi na šesti odstavek 38. člena ZSPJS, vendar je organ očitno spregledal, da določba določa, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Uporaba besede »individualni« podatki jasno kaže namen zakonodajalca, da gre za javnost podatkov, ki se nanašajo na konkretne osebe z imenom in priimkom in ne na neke nedoločljive osebe. Zakonodajalec je tako povsem jasno uzakonil javnost plače, vezane na osebno ime (ime in priimek) javnega uslužbenca in funkcionarja posameznika.
Na podlagi navedenega so plače javnih uslužbencev javne na način, da je možna njihova identifikacija, zato je tudi ime in priimek osebe, ki je prejela takšno plačilo, informacija javnega značaja. Stališče, da je javen podatek o izplačani bruto plači skupaj z imenom in priimkom javnega uslužbenca, je že pred časom zavzelo Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, v kateri je med drugim navedlo, da »je po mnenju sodišča smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno koliko ima posamezen poimensko naveden javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju, saj če temu ne bi bilo tako, potem bi se javnosti lahko predstavili zgolj plačilni listi brez imen in priimkov ter ostalih osebnih podatkov in z izbrisanimi podatki za delovno dobo, to pa ne bi pomenilo javnosti plač v javnem sektorju. Sodišče nadalje meni, »da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa«. Takšno stališče Upravnega sodišča RS je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011, pred tem pa je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločalo v odločbi št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.
Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da imajo pri organu zaposleni status javnih uslužbencev in da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz proračuna organa, pomeni, da gre tudi za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in za podatke o porabi javnih sredstev, zato dodatno zakonsko podlago za posredovanje presojanih podatkov javnosti predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme notranjega delovanja, na katero se prav tako sklicuje organ), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kašno plačo ima, nadalje jasno izhaja iz tudi iz sodb Upravnega sodišča št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016 in št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017. Pri slednji je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaj lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19)«. Navedeno pomeni, da ni mogoče slediti sklicevanju organa, da bi posredovanje osebnih imen preseglo namen ZDIJZ oz. da ne bi bil nič bolje dosežen namen ZDIJZ po učinkovitem nadzoru nad javnim sektorjem, saj je v postopku po ZDIJZ namen, ki ga zasleduje prosilka, irelevanten in se organ s tem ne sme ukvarjati, še manj pa zaradi svojih sklepanj o namenu prosilke dostop zavrniti. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. IP se zato strinja s prosilko, da organ ne more samovoljno odločiti, da bi se s posredovanjem osebnih imen nesorazmerno poseglo v osebne podatke javnih uslužbencev, saj gre namreč za dostop do tistih osebnih podatkov, za katere je test tehtanja nedvomno izvedel že zakonodajalec ( v prvi alineji tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ in šestega odstavka 38. čl. ZSPJS) in ocenil, da v primerjavi z drugimi osebnimi podatki posameznika, uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja oziroma predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz obširne prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-119/2021/2 ter št. 090-177/2021/5. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
V konkretnem primeru je IP tako zaključil, da so imena in priimki javnih uslužbencev, skupaj s podatki, ki jih je organ že posredoval prosilki, povezani tako z delovnim razmerjem javnega uslužbenca kot s porabo javnih sredstev, zaradi česar v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke, poleg tega pa je za njihovo posredovanje javnosti podana tudi neposredna zakonska podlaga v 38. členu ZSPJS.
IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji v drugi točki izreka izpodbijane odločbe napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v drugi točki izreka odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka