prosilec - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

POVZETEK:

Prosilec je zahteval kalkulativne elemente cen zdravstvenih storitev, ki jih določa 66. člen ZZVZZ, za določene zdravstvene programe, na način, da so podatki razvidni za tim in da mu organ prikaže podatke v excel tabeli, razdeljene v določene rubrike. Organ je zahtevi delno ugodil in dovolil dostop v obliki excel tabele za vse zahtevane zdravstvene dejavnosti za podatke o: - sestavi zdravstvenega kadra (timu), ki izvaja zdravstveno storitev, - plačnih razredih ter – povprečnih časih trajanja storitev, v preostalem delu je organ zahtevo zavrnil, saj z informacijami, kot jih je zahteval prosilec, ne razpolaga. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da so določene informacije javno objavljene na spletni stran organa, zato je IP odločbo v tem delu odpravil in napotil na spletno stran organa. Glede preostalega dela zahtevanih informacij je bilo ugotovljeno, da z informacijami na nivoju tima, v obliki excel tabele in na način, kot jih zahteva prosilec, organ ne razpolaga, zato jih v svojem informacijskem sistemu tudi ne more prikazati. Zgolj »priklic« informacij iz računalniške baze ne pomeni »ustvarjanja novih dokumentov, zato je IP na ogledu in camera ugotavljal, ali ima organ to možnost, da se omogoči prost dostop do zahtevanih informacij. Vendar pa v obravnavanem primeru ni mogoč »priklic« podatkov iz računalniške baze, temveč gre za dejansko »vsebinsko« presojo več različnih informacij, da bi pridobili oz. ustvarili informacijo, ki bi delno ustrezala predmetu zahteve. V skladu z ZDIJZ bi šlo za ustvarjanje novega dokumenta, ki ga organ za potrebe prosilca ni dolžan ustvariti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-217/2022/8
Datum: 22. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 7. 2022, zoper odločbo št. 090-4/2022-DI/18 z dne 9. 6. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 5. 7. 2022 zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 090-4/2022-DI/18 z dne 9. 6. 2022, se delno ugodi in se jo v delu zahteve, ki se nanaša na »9. Pulmologija v priznani vrednosti 1 tim 225.664,18 EUR« odpravi ter se prosilca napoti na spletno stran organa (https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/ zdravstvene_storitve/ splosni_dogovori_in_aneksi/splosni_dogovori_in_aneksi), kjer je objavljena Priloga I/b Splošnega dogovora.

2.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 9. 5. 2022 po pošti na organ naslovil vlogo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je navedel, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre - C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22 in 100/22 – ZNUZSZS, v nadaljevanju ZZVZZ) v 66. členu določa elemente za oblikovanje cen programov oziroma zdravstvenih storitev: - plače in drugi prejemki v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti, - materialni stroški, - amortizacija, predpisana z zakonom, - druge zakonske obveznosti. Glede na citirano zakonsko določbo in ker gre za razpolaganje z javnimi sredstvi, prosilec na podlagi ZDIJZ zaproša organ za seznanitev s kalkulativnimi elementi cen iz 66. člena ZZVZZ za naslednje zdravstvene programe, ki so vodeni v šifrantih ZZZS z naslednjim VZD-ji: 1. Patronažna služba na domu (510 029), 2. Nega na domu (544 034), 3. Dermatologija (203 206), 4. Revmatologinja (232 249), 5. Klinična genetika (213 222), 6. Magnetna resonanca – MR (231 244), 7. Računalniška tomografija (CT) – 231 245), 8. ORL (223 232). Za naštete zdravstvene programe prosilec prosi za pripravo informacij javnega značaja tako, da bo iz podatkov razvidna: - sestava tima zdravstvenega kadra, ki ga dogovorijo izvajalci zdravstvene mreže v pogodbah z ZZZS za 1 tim s pripadajočimi plačilnimi razredi, ki so vkalkulirani v cene zdravstvenih storitev, - vrednost materialnih stroškov za 1 tim, - enota kadra, ki je vkalkulirana v 1 tim zdravstvene dejavnosti, - vrednost materialnih stroškov zdravstvene dejavnosti, - vrednost amortizacije dejavnosti, - priznana dodatna sredstva za informatizacijo, - priznana sredstva za laboratorijski kader, materialne stroške in amortizacijo laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialne stroške in amortizacijo RT. Zaprošene podatke je prosilec želel v excelovi tabeli na elektronski naslov. 

Po pregledu zahteve je organ ugotovil, da je v določenem delu nerazumljiva, zato je prosilca dne 13. 5. 2022 pozval na pojasnilo, kakšna je razlika med vrednostjo materialnih stroškov na 1 tim (druga alineja zahteve) in vrednostjo materialnih stroškov zdravstvene dejavnosti (četrta alineja zahteve) in kaj pomeni enota kadra, ki je vkalkulirana v 1 tim zdravstvene dejavnosti. Prosilec je pravočasno dne 20. 5. 2022 zahtevo dopolnil in modificiral. V zahtevi je navedel, da prosi za pripravo informacij javnega značaja tako, da bo iz vrednosti 1 tima posameznih zdravstvenih programov, ki jih navaja v nadaljevanju: : 1. Patronažna služba na domu (510 029) v priznani vrednosti za 1 tim 48.273,40 EUR iz Priloge I/b SD 2022, 2. Nega na domu (544 034) v priznani vrednosti za 1 tim 34.812,29 EUR iz Priloge 1/b SD22, 3. Dermatologija (203 206) v priznani vrednosti za1 tim 167.762,75 EUR iz Priloge 1/b SD22, 4. Revmatologinja (232 249) v priznani vrednosti za 1 tim 132.303,82 EUR iz Priloge 1/b SD22, 5. Klinična genetika (213 222) vrednost za 1 tim ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 6. Magnetna resonanca – MR (231 244) vrednost 1 tima ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 7. Računalniška tomografija (CT) – (231 245) vrednost 1 tima ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 8. ORL (223 232) v priznani vrednosti z 1 tim 33.032,17 EUR iz Priloge 1/b SD22, 9. Pulmologija v priznani vrednosti 1 tima 225.664,18 EUR iz Priloge 1/b SD22, nedvomno, jasno opredeljeno naslednje: -sestava in obseg zdravstvenega kadra s pripadajočimi plačnimi razredi na 1 tim ter priznanimi dodatki po kolektivni pogodbi, - vrednost materialnih stroškov na 1 tim, - vrednost amortizacije na 1 tim, - priznana informatizacija na 1 tim, - priznana sredstva za laboratorijski kader, materialne stroške in amortizacijo laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialne stroške in amortizacijo RTG na 1 tim. Ob tem je prosilec predlagal, da kalkulacije kalkultivnih elementov cene po posameznih zdravstvenih programih organ posreduje v oblik tabele iz Priloge I Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2022. Pri čemer prilaga primer takšne tabele za storitev »Spec-Pulmologija brez RTG«. 

Organ je o zahtevi odločil z izpodbijano odločbo tako, da ji je s prvo točko delno ugodil in dovolil dostop v obliki excel tabele na podlagi podatkov iz podatkovnih zbirk organa, za vsako posamično storitev, (patronažna služba na domu, nega na domu, dermatologija, revmatologija, klinična genetika, magnetna resonanca MR, računalniška tomografija CT, ORL in pulomlogija) o: - sestavi zdravstvenega kadra (timu), ki izvaja zdravstveno storitev, - plačnih razredih ter – povprečnih časih trajanja storitev. V preostalem delu je organ z drugo točko izreka zahtevo zavrnil ter s tretjo točko izreka odločil, da materialni stroški posredovanja informacij javnega značaja niso nastali. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe najprej izhaja kronološki potek postopka, v nadaljevanju pa se organ sklicuje na 4. člen ZDIJZ in navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je iz podatkovnih zbirk organa možno priklicati podatke o sestavi zdravstvenega kadra (tima), ki izvaja zdravstveno storitev, plačnih razredih ter povprečnih časih trajanja storitve. S preostalim delom zahtevnih podatkov pa organ ne razpolaga. Prosilec je bil s tem seznanjen, saj je organ prosilcu v lanskem letu predstavil in pojasnil vsebino prenovljenih modelov plačevanja, med drugim tudi, da organ z uvedbo novih modelov plačevanja ne opredeljuje več standarda za 1 tim. Ob tem je potrebno pojasniti, da ne gre za strokovni standard, saj organ nima pooblastil, da postavlja strokovne normative dela. ZZZS je odgovoren za standarde in normative, ki pa so povezani z izračuni cen. Prosilcu so tako posredovali podatke o timu, ki storitev izvaja in o povprečnih časih trajanja za vsako posamično storitev, ki jo je navedel v zahtevi. Ti podatki lahko služijo kot pomoč za izračun stroškov dela po posameznih storitvah. Pri vsaki dejavnosti je navedena informacija o plačnih razredih, ki se jih upošteva v izračunih stroškov dela. Organ ne razpolaga z vsemi podatki, ki jih prosilec zahteva, saj se poslužuje drugačnega pristopa izračuna cen zdravstvenih storitev, stroški se ne vodijo po timu po dejavnosti, ampak po storitvah, kjer se poizkuša opredeliti čim bolj realne stroške po posamezni storitvi. V zvezi s posredovanimi podatki je organ ugotovil, da ne predstavljajo nobene od izjem od prostega dostopa, zato je dostop omogočil v celoti. 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri povzema zgoraj navedeno procesno dejansko stanje. Po mnenju prosilca stališče organa, da s preostalim delom zahtevanih podatkov ne razpolaga, saj se poslužuje drugačnega pristopa izračuna cen zdravstvenih storitev, stroški se ne vodijo po timu po dejavnosti, ampak po storitvah, kjer se poizkuša opredeliti čim bolj realne stroške po posamezni storitvi, ne vzdrži pravne presoje. Navedeno stališče utemeljuje s sklicevanjem na 66. člen ZZVZZ, ki pri elementih za oblikovanje cen programov oziroma storitev določa, da se upoštevajo: - plače in drugi prejemki v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti, - materialni stroški, - amortizacija, predpisana z zakonom, - druge zakonske obveznosti. Navedba, da organ z navedenimi elementi cene ne razpolaga, je pravno nesprejemljiva, saj bi skladno z zakonsko dikcijo navedene elemente moral imeti. Samo na podlagi teh elementov je namreč mogoče izračunati pravilne cene pod pogoji, ki jih določa zakon. Iz zakonske določbe nedvomno izhaja, da je navedene elemente cene potrebno upoštevati pri vsaki zdravstveni storitvi. Če organ s temi podatki sploh ne razpolaga, sam pritrjuje dejstvu, da cene navedenih zdravstvenih storitev niso določene zakonito. Vse predloge obračunov je pripravil organ, ki v odločbi navaja, da ne razpolaga s podatki, ki so v skladu z zakonom osnova za oblikovanje cene. Temeljit pregled podatkov, ki jih je poslal organ, pokaže, da se poleg nezakonitosti srečujemo tudi z nekonsistentnostjo: - v kalkulacijo niso vključeni laboratorijski/rentgenski kadri in ostali stroški, ki bi morali biti vključeni v ceno, - v nekaterih kalkulacijah (CT in MR) so plačni razredi obračunani nekorektno: radiolog v 53. namesto v 54. plačnem razredu, radiološki inženir v 33. namesto v 37. plačnem razredu, administrativno tehnični kader v 24. namesto v 27. plačnem razredu. Nekorektno je določen tudi obseg administrativno tehničnega kadra, ki ne zajema zgolj potrebnega časa za zapis izvida (10 min), ampak vključuje tudi kadre, ki delajo na drugih neobhodno nujnih področji (vodenje, ekonomika, nabava, informatika, vzdrževanje, čiščenje,…). Glede na navedeno prosilec predlaga, da IP v odločitvi organu naloži, da prosilcu posreduje kalkulativne elemente cen zdravstvenih storitev, ki jih določa 66. člena ZZVZZ in jih je pri oblikovanju cen potrebno brezpogojno upoštevati.

Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-4/2022-DI/23 z dne 13. 7. 2022, poslal IP. Iz dopisa izhaja, da organ s podatki, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga in tako ne morejo predstavljati informacije javnega značaja skladno s 4. členom ZDIJZ. V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da naj IP organu naloži posredovanje podatkov, ki jih določa 66. člen ZZVZZ, organ meni, da ni namen ZDIJZ nalagati oziroma zahtevati od zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, katere podatke naj vodijo oziroma obdelujejo, temveč je namen ZDIJZ omogočiti dostop do podatkov, k jih zavezanec vodi in s katerimi razpolaga. Po prejemu pritožbe je IP na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-217/2022/2 z dne 5. 8. 2022. Na poziv IP je organ dne 12. 8. 2022 poslal odgovor, skupaj z dokumentacijo. Dne 20. 9. 2022 je IP opravil ogled in camera pri organu in o tem napravil zapisnik št. 090-217/2022/6 z dne 20. 9. 2022. 

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov, zakonitosti pri opredeljevanju cen storitev in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. 

Vprašanje predmeta zahteve

IP ugotavlja, da se je prosilec v svoji zahtevi z dne 9. 5. 2022 skliceval na ZZVZZ, ki v 66. členu določa elemente za oblikovanje cen programov oziroma zdravstvenih storitev: - plače in drugi prejemki v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti, - materialni stroški, - amortizacija predpisana z zakonom, - druge zakonske obveznosti. Pri tem je navedel, da ker gre za razpolaganje z javnimi sredstvi, zahteva podatek o kalkulativnih elementih cen iz 66. člena ZZVZZ. Pri tem je opredelil več zdravstvenih programov, v zvezi s katerimi podaja zahtevo. Hkrati pa je navedel na kakšen način želi pridobiti podatke, in sicer je navedel, da prosi za pripravo informacij javnega značaja tako, da bo iz podatkov razvidna: - sestava tima zdravstvenega kadra, ki ga dogovorijo izvajalci zdravstvene mreže v pogodbah z ZZZS za 1 tim s pripadajočimi plačilnimi razredi, ki so vkalkulirani v cene zdravstvenih storitev, - vrednost materialnih stroškov za 1 tim, - enota kadra, ki je vkalkulirana v 1 tim zdravstvene dejavnosti, - vrednost materialnih stroškov zdravstvene dejavnosti, - vrednost amortizacije dejavnosti, - priznana dodatna sredstva za informatizacijo, - priznana sredstva za laboratorijski kader, materialne stroške in amortizacijo laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialne stroške in amortizacijo RT. Zaprošene podatke je prosilec želel v excelovi tabeli na elektronski naslov. Po pozivu organa na dopolnitev je prosilec dne 20. 5. 2022 zahtevo dopolnil in modificiral. V zahtevi je navedel, da prosi za pripravo informacij javnega značaja tako, da bo iz vrednosti 1 tima posameznih zdravstvenih programov, ki jih navaja v nadaljevanju: 1. Patronažna služba na domu (510 029), 2. Nega na domu (544 034), 3. Dermatologija (203 206), 4. Revmatologinja (232 249), 5. Klinična genetika (213 222) vrednost za 1 tim ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 6. Magnetna resonanca – MR (231 244) vrednost 1 tima ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 7. Računalniška tomografija (CT) – 231 245) vrednost 1 tima ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 8. ORL (223 232) v priznani vrednosti z 1 tim 33.032,17 EUR iz Priloge 1/b SD22, 9. Pulmologija v priznani vrednosti 1 tima 225.664,18 EUR iz Priloge 1/b SD22, nedvomno, jasno opredeljeno naslednje: -sestava in obseg zdravstvenega kadra s pripadajočimi plačnimi razredi na 1 tim ter priznanimi dodatki po kolektivni pogodbi, - vrednost materialnih stroškov na 1 tim, - vrednost amortizacije na 1 tim, - priznana informatizacija na 1 tim, - priznana sredstva za laboratorijski kader, materialne stroške in amortizacijo laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialne stroške in amortizacijo RTG na 1 tim. Ob tem je prosilec predlagal, da kalkulacije kalkulativnih elementov cene po posameznih zdravstvenih programih organ posreduje v oblik tabele iz Priloge I Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2022. Pri čemer je priložil primer takšne tabele za storitev »Spec-Pulmologija brez RTG«. V pritožbi prosilec ne sprejema stališča organa, da zahtevanih podatkov ne more prikazati v obliki na tim in vztraja pri tem, da mu organ omogoči dostop do zahtevanih podatkov, oziroma da IP organu naloži, da mu posreduje kalkulativne elemente cen zdravstvenih storitev, ki jih določa 66. člen ZZVZZ. 

Po mnenju IP je najprej treba natančno opredeliti, kaj je bilo predmet zahteve prosilca, saj je le tako mogoče preveriti, ali je organ odločil pravilno, da s podatki na način kot jih je zahteval prosilec, ne razpolaga. Prosilec je zahteval kalkulativne elemente cen zdravstvenih storitev, ki jih določa 66. člen ZZVZZ, pri čemer ni dvoma, da je v zahtevi z dne 9. 5. 2022 in dopolnjeno z dne 20. 5. 2022 navedel, da te podatke želi za v zahtevi opredeljene zdravstvene programe, na način, da so podatki razvidni za tim in da mu organ prikaže podatke v excel tabeli, razdeljene v naslednje rubrike: -sestava in obseg zdravstvenega kadra s pripadajočimi plačnimi razredi na 1 tim ter priznanimi dodatki po kolektivni pogodbi, - vrednost materialnih stroškov na 1 tim, - vrednost amortizacije na 1 tim, - priznana informatizacija na 1 tim, - priznana sredstva za laboratorijski kader, materialne stroške in amortizacijo laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialne stroške in amortizacijo RTG na 1 tim. Iz navedenega izhaja, da ni dvoma, da je prosilec podatke zahteval v priznani vrednosti 1 tima. Iz pritožbe izhaja, da prosilec zatrjuje, da mu organ ni omogočil dostopa do kalkulativnih elementov cen zdravstvenih storitev, ki jih določa 66. člen ZZVZZ in da organ trdi, da s podatki ne razpolaga. Pri tem pa je po mnenju IP izpuščen bistven element zahteve, in sicer navedba, da so podatki zahtevani v priznani vrednosti 1 tima, prikazani v excel tabeli ter razdeljeni po zahtevanih rubrikah (kader, PR, Dodatki po kolektivni pogodbi (12. člen SD), Bruto plača III, MS-1, AM-1, INF-1, skupaj). IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je organ odločil pravilno, da informacije kot izhajajo iz zahteve prosilca, pri organu ne obstajajo. 

Vprašanje ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v smislu 4. člena ZDIJZ

V skladu z 69. členom ZZVZZ je organ nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ima status javnega zavoda. Osnovna funkcija organa je zagotavljanje učinkovitega zbiranja in razdeljevanja javnih sredstev za kakovostno uresničevanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere se namenja sredstva, zbrana z obveznim plačevanjem prispevkov, zajemajo pravice do zdravstvenih storitev in do nekaterih denarnih nadomestil. ZZVZZ v 63. členu določa, da se organ, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, (v nadaljnjem besedilu: deležniki) vsako leto dogovorijo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določijo obseg sredstev (v nadaljnjem besedilu: dogovor). V dogovoru določijo izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebnimi zdravstvenimi delavci. 66. člen ZZVZZ določa, da se pri elementih za oblikovanje cen programov oziroma storitev upoštevajo: - plače in drugi prejemki v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti, - materialni stroški, - amortizacija, predpisana z zakonom, - druge zakonske obveznosti. V času odločanja o predmetnem zahtevku za leto 2022 velja Splošni dogovor za pogodbeno leto 2022, ki je bil objavljen 1. 6. 2022 (vključno z Aneksom 1 k Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2022),  iz njegovega osmega člena izhaja, da se pri vrednotenju programov in oblikovanju cen zdravstvenih storitev upoštevajo elementi: plače, materialni stroški, amortizacija, drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi, zakonsko predpisane obveznosti izvajalcev programov. V osmem členu Dogovora pa je navedeno, da se z Dogovorom določa: 1. program, ki opredeljuje vrsto in obseg programov zdravstvenih dejavnosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, 2. zmogljivosti, potrebne za izvedbo dogovorjenega programa, 3. obseg sredstev za dogovorjene programe, 4. globalno delitev finančnih sredstev po zdravstvenih dejavnostih opredeljenih v Dogovoru, 5. izhodišča za oblikovanje vrednosti programa oziroma cen zdravstvenih storitev in 6. druge podlage za sklepanje pogodb med organom in javnimi zdravstvenimi zavodi ter drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije (izvajalci). Priloga I b Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2022 (v nadaljevanju Priloga I b) opredeljuje cenik storitev, iz katerega je razviden seznam zdravstvenih programov in storitev, ki se izvajajo v okviru teh programov. Iz navedene priloge je razvidna pogodbena vrednost posameznega zdravstvenega programa in cena posamezne zdravstvene storitve, ki se izvaja v okviru tega zdravstvenega programa. Zahteva za informacijo javnega značaja prosilca izhaja iz v Prilogi I b opredeljenih priznanih pogodbenih vrednosti, kjer so določene. Kot je bilo obrazloženo, je prosilec postavil zahtevo za informacijo javnega značaja na način, da bi bili na nivoju posameznega zdravstvenega programa razvidni elementi, ki opredeljujejo ceno zdravstvenega programa oziroma storitve v obliki tabele, po rubrikah: -sestava in obseg zdravstvenega kadra s pripadajočimi plačnimi razredi na 1 tim ter priznanimi dodatki po kolektivni pogodbi, - vrednost materialnih stroškov na 1 tim, - vrednost amortizacije na 1 tim, - priznana informatizacija na 1 tim, - priznana sredstva za laboratorijski kader, materialne stroške in amortizacijo laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialne stroške in amortizacijo RTG na 1 tim. 

Zahtevane informacije razen za zdravstveni program »Spec-Pulmologija brez RTG« in »Spec-Pulmologija z RTG«, iz Priloge I b niso razvidne. Ker je prosilec v zahtevi navedel, da zahteva tudi informacije za zdravstveni program Pulmologija glede katerega je IP ugotovil, da so informacije dostopne v Prilogi I b Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2022, je organ v tem delu napačno ugotovil dejansko stanje, saj z zahtevanimi podatki razpolaga. V pritožbenem postopku je organ pojasnil, da so zahtevani podatki za zdravstveni program Pulmologija razvidni v celoti iz Priloge I b. IP je pritožbi delno ugodil in odločbo organa v delu, ki se nanaša na podatke za zdravstveni program Pulmologija odpravil ter na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je prosto dostopna in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja, v izreku te odločbe prosilca napotil na spletno stran organa. 

Ker v preostalem delu zahtevane informacije niso javno dostopne, se je IP opredelil do razlogov, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel organ za zavrnitev zahteve. Pri tem kot pravno neupoštevne šteje navedbe organa, da prosilec sam razpolaga s podatki, saj, kot je organ navedel v postopku, podatkov ni pridobil od prosilca (ampak od različnih zavodov) oziroma, da bi organ izkazal, da je že kdaj prej prosilcu omogočil dostop do podatkov. Prav tako je za postopek dostopa do informacij javnega značaja pravno neutemeljen razlog, da organ podatkov ne objavlja in da jih nima ravno zato, da bi si prosilec sam priskrbel določene podatke in sam ponudil predlog izračuna cen zdravstvenih storitev. Ključni in pravno upoštevni razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja je, da informacij na način, kot jih zahteva prosilec, organ ne vodi in jih tako nima. V letu 2021 so bili prenovljeni modeli plačevanja določenih programov, tako da niso opredeljeni za 1 tim. Ker se organ poslužuje drugačnega pristopa izračuna cen zdravstvenih storitev, se stroški ne vodijo po timu po dejavnosti, ampak po storitvah, kjer se poizkuša opredeliti čim bolj realne stroške po posamezni storitvi. V delu zahteve, ki pa se nanaša na stroške dela, je organ pojasnil, da tudi teh informacij ne vodi na način, kot jih zahteva prosilec. Kljub temu pa je v postopku na prvi stopnji organ ugotovil, da je iz podatkovnih zbirk organa možno priklicati podatke o sestavi zdravstvenega kadra (tima), ki izvaja zdravstveno storitev, plačnih razredih ter povprečnih časih trajanja storitve. Prosilcu so tako posredovali podatke o timu, ki storitev izvaja in o povprečnih časih trajanja za vsako posamično storitev glede na zdravstveni program, ki ga je navedel v zahtevi. Ti podatki lahko služijo kot pomoč pri izračunu stroškov dela po posameznih storitvah. V pritožbenem postopku je organ pojasnil, na kakšen način se iz posredovanih podatkov lahko izračuna stroške dela. Navedel je, da je za izračun stroškov dela posamezne storitve treba opredeliti povprečne čase trajanja za vsako vrsto kadra, ki sodeluje pri obravnavi v okviru te storitve. Delovna skupna specialistov za posamezno področje, ki jo je imenoval Razširjeni strokovni kolegij pristojen za določeno področje, je za posamezno zdravstveno storitev opredelila povprečne čase trajanja za vsak kader. Strošek dela na minuto za posamezni kader je organ izračunal upoštevaje vhodne elemente, ki so opredeljeni v vsakoletnih splošnih dogovorih ali aneksih in kolektivnih pogodbah. Upoštevaje polni delovni čas, dnevno delovno obveznost v urah, malico v urah, pripravo na delo v urah, dopust v dnevih, izobraževanje v dnevih, plačni razred, osnovno plačo, dodatke, obveznost, skupne porabe, premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje, je organ izračunal, da je skupni bruto bruto strošek dela na minuto za zdravnika specialista v 54. plačnem razredu 0,72 EUR, za diplomirano medicinsko sestro 0,38 EUR ter za administrativno tehnični kader 0,23 EUR. Glede na trajanje storitve posameznega kadra, je opredeljen strošek dela za posamezno zdravstvo storitev. V delu, ki se nanaša na ostale stroške, je organ pojasnil, da poizkuša pridobiti podatke s strani izvajalcev. Na primeru prenove plačevanja specialistične izven bolnišnične dejavnosti Pnevmologinja je organ podatke o stroških pridobil s strani Klinike Golnik, UKC Ljubljana, Zdravstvenega doma Celje in Zdravniške zbornice Slovenije. Enak pristop je bil uporabljen pri določitvi amortizacije, pri čemer se je upoštevala amortizacija naprav, ki so pri storitvi uporabljene, glede na amortizacijsko dobo. Poleg stroškov, ki nastanejo neposredno pri obravnavani, so bili dodani še posredni stroški, kot na primer stroški elektrike, vode, ogrevanja, stroški managementa, ipd., v višini 10 % neposrednih stroškov. Cena posamezne storitve predstavlja vsoto neposrednih stroškov, ki zajemajo stroške dela, materialne stroške, amortizacijo, povišane za 10 % posrednih stroškov. 

Na ogledu in camera je organ na prošnjo IP, da izkaže, ali z zahtevanimi podatki, kot jih je opredelil prosilec, in sicer da je za pogodbeno vrednost 1 tima za zahtevane zdravstvene programe razvidna informacija: -sestava in obseg zdravstvenega kadra s pripadajočimi plačnimi razredi na 1 tim ter priznanimi dodatki po kolektivni pogodbi, - vrednost materialnih stroškov na 1 tim, - vrednost amortizacije na 1 tim, - priznana informatizacija na 1 tim, - priznana sredstva za laboratorijski kader, materialne stroške in amortizacijo laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialne stroške in amortizacijo RTG na 1 tim, razpolaga. Organ je pojasnil, da z informacijami na nivoju tima, v obliki excel tabele in na način, kot jih zahteva prosilec, ne razpolaga, zato jih v svojem informacijskem sistemu tudi ne morejo prikazati. Ob tem je na ogledu in camera še pojasnil, da v zvezi s programi CT, MR in klinična genetika nima opredeljenega enotnega tima (pogodbene vrednost in količina storitev), zato podatkov ni mogoče prikazati na način, kot jih zahteva prosilec. Glede podatkov, ki jih je prosilec opredelil v peti alineji »- priznana sredstva za laboratorijski kader, materialni stroški in amortizacija laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialni stroški in amortizacija RTG«, je organ pojasnil, da jih ne beleži ločeno in da so vključeni v skupne materialne stroške in amortizacijo po posameznih storitvah. Glede pritožbenih navedb o napačno upoštevanih plačnih razredih pri CT in MR je organ pojasnil, da ne gre za napako, ampak da jih je organ posredno usklajeval preko sprememb v načinu plačevanja storitev (namesto plačil do plana storitev je organ uvedel plačevanje za vse opravljene storitve, ekonomija obsega).

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

Ker je organ že v postopku na prvi stopnji, pri tem pa vztraja tudi v pritožbenem postopku, pojasnil, da so stroški dela, amortizacija in materialni stroški opredeljeni na nivoju zdravstvene storitve in ne na nivoju tima zdravstvenega programa, je IP na ogledu in camera ugotavljal, ali organ na podlagi podatkov na nivoju storitev lahko z obstoječimi orodji prikliče informacije na nivoju pogodbene vrednosti tima. Iz opredelitve pojma informacije javnega značaj ne izhaja nujno, da ta pri organu že obstaja v obliki dokumenta, ampak vanjo sodi tudi informacija, ki jo je ob uporabi različnih računalniških orodij mogoče priklicati iz informacijskega sistema. Pri čemer je pogoj, da je zahtevane informacije mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe pri organu. 

Da bi IP ugotovil, ali je naveden priklic mogoč, je na ogledu in camera vpogledal v Excel tabele za primer zdravstvene dejavnosti Revmatologinja (232 249). Ob tem je organ pojasnil, da izračunov ne vodi v drugih informacijskih zbirkah, ampak v Excel tabelah pri zaposlencu organa, ki je pristojen za zadevno področje. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da so zneski iz Priloge 1/b SD22 pogodbena vrednost za en tim zdravstvenega programa za celo leto, torej znesek, ki ga prejme posamezni izvajalec zdravstvenega programa pod določenimi pogoji za vse opravljene storitve. V isti prilogi pa je opredeljeno tudi pogodbeno število storitev, ki jih mora opraviti posamezni izvajalec v posameznem letu. Na primeru zdravstvene dejavnosti »Revmatologinja (232 249)«, ki je bila med drugim predmet zahteve, je bilo pojasnjeno, da je bila po starem modelu predpisana »kadrovska struktura« udeleženih pri posamezni dejavnosti, čeprav ni bila utemeljena na strokovnih dognanjih. Iz navedenega razloga je organ v celoti prenovil nabor vseh storitev in z Razširjenim strokovnim kolegijem opredelil število minut za vsak kader, ki je udeležen pri izvedbi posamezne storitve. Pri opredelitvi materialnih stroškov in amortizacije je organ izhajal iz stroškov referenčnega izvajalca ali več njih. Z vpogledom v različne Excel tabele je bilo razvidno, da je organ v postopku izračuna pogodbene storitve zdravstvene dejavnosti Revmatologinja (232 249), najprej na nivoju posamezne storitve izračunal ceno storitve. To je naredil tako, da je v tabeli o stroških dela najprej upoštevaje trajanje storitve v povprečju v minutah in plačni razred glede na zdravstveno osebje, ki storitev izvaja, izračunal ceno dela pri posamezni zdravstveni storitvi. Pri tem podatki, kot jih je zahteval prosilec: sestava in obseg zdravstvenega kadra s pripadajočimi razredi na tim ter priznanimi dodatki po kolektivni pogodbi, že na nivoju posamezne storitve niso razvidni, saj kategorija »priznani dodatki po kolektivni pogodbi« ni zajeta. Razvidna je navedba kadra, povprečni plačni razred in trajanje storitve v povprečju na minut. V navedenem obsegu je organ z izpodbijano odločbo prosilcu že omogočil dostop do podatkov. V tabeli o ostalih stroških po posamezni zdravstveni storitvi so razvidni materialni stroški, vključno s stroški informatizacije, katerih organ ne vodi ločeno in stroški amortizacije glede na uporabljeno opremo pri posamezni zdravstveni storitvi. Izračun cene posamezne zdravstvene storitve organ vodi za vsako zdravstveno storitev ločeno. Pri čemer je iz tabele za strukturo stroškov posamezne storitve razvidno, da je ta razdeljena na neposredne stroške, ki zajemajo stroške dela, materialne stroške, amortizacijo ter posredne stroške v višini 10% neposrednih stroškov. Višino pogodbene vrednosti posameznega programa je organ izračunal glede na število posameznih zdravstvenih storitev in njihovo ceno. Iz tabele, kjer je izračunana višina pogodbene vrednosti posameznega programa, je razviden le seštevek zmnožkov cen posameznih zdravstvenih storitev s »ciljno količino« po posameznih zdravstvenih storitvah. V navedeni tabeli ni razvidna bolj natančna opredelitev stroškov dela, kot jo v zahtevi navaja prosilec, stroški materiala vključno s stroški informatizacije in amortizacija, torej kako je organ do cene posamezne storitve prišel. Na vprašanje IP na ogledu in camera, ali organ lahko z obstoječimi orodji v tabelo na nivoju pogodbene vrednosti zdravstvene dejavnosti »Revmatologinja (232 249)«, enostavno prikliče bolj natančen prikaz, kako je organ izračunal ceno posamezne zdravstvene storitve, je organ odgovoril, da takšno orodje ne obstaja. Da bi organ lahko prosilcu omogočil dostop do podatkov o materialnih stroških, vključno z informatizacijo in amortizacijo na nivoju pogodbene vrednosti tima zdravstvene dejavnosti Revmatologinja (232 249), bi moral iz tabele na nivoju posamezne zdravstvene storitve prepisati podatke o materialnih stroških, vključno z informatizacijo in amortizacijo in jih sešteti za vse zdravstvene storitve. Tudi tako ustvarjena nova tabela pa ne bi v celoti ustrezala zahtevi prosilca, saj bi obsegala pogodbeno vrednost tima, razdeljeno na stroške dela, materialne stroške in amortizacijo, ne pa na način, kot je zahteval prikaz prosilec v zahtevi. 

Bistvo »kriterija materializirane oblike« je, da informacija, ki je predmet zahteve, že obstaja, brez da bi moral organ zahtevani dokument kakor koli vsebinsko presojati oz. ga povezovati z drugimi podatki oziroma podatke analizirati. Organ z zbirko podatkov, ki jo je zahteval prosilec, ne razpolaga, tudi potem, ko bi zbirko ustvaril pa ne bi v celoti ustrezala zahtevi prosilca. To pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. Ob tem IP pojasnjuje, da zgolj »priklic« informacij iz računalniške baze ne pomeni »ustvarjanja novih dokumentov, zato je tudi na ogledu in camera ugotavljal, ali ima organ to možnost, da se omogoči prost dostop do zahtevanih informacij. Vendar pa v obravnavanem primeru ni mogoč »priklic« podatkov iz računalniške baze, temveč gre za dejansko »vsebinsko« presojo več različnih informacij, da bi pridobili oz. ustvarili informacijo, ki bi delno ustrezala predmetu zahteve.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, na način kot jih prosilec želi pridobiti, niti ali bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati na način, kot jih želi pridobiti prosilec. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumente od drugih organov ali analizirati podatke, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom oziroma obstoječimi orodji, na podlagi katerih bi zahtevane podatke lahko priklical iz baze podatkov, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj je organ na ogledu in camera IP pojasnil delovanje evidentiranja in izračun cen zdravstvenih storitev, omogočil pa je tudi prikaz vpogleda v Excel tabele in podal vsa potrebna pojasnila glede vseh zahtev in navedb prosilca. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ glede na zahtevo prosilca, v kateri navaja, da zahteva informacije javnega značaja tako, da bo iz vrednosti 1 tima posameznih zdravstvenih programov: 1. Patronažna služba na domu (510 029), 2. Nega na domu (544 034), 3. Dermatologija (203 206), 4. Revmatologinja (232 249), 5. Klinična genetika (213 222) vrednost za 1 tim ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 6. Magnetna resonanca – MR (231 244) vrednost 1 tima ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 7. Računalniška tomografija (CT) – 231 245) vrednost 1 tima ni objavljena iz Priloge 1/b SD22, 8. ORL (223 232) v priznani vrednosti z 1 tim 33.032,17 EUR iz Priloge 1/b SD22, 9. Pulmologija v priznani vrednosti 1 tima 225.664,18 EUR iz Priloge 1/b SD22, nedvomno, jasno opredeljeno naslednje: -sestava in obseg zdravstvenega kadra s pripadajočimi plačnimi razredi na 1 tim ter priznanimi dodatki po kolektivni pogodbi, - vrednost materialnih stroškov na 1 tim, - vrednost amortizacije na 1 tim, - priznana informatizacija na 1 tim, - priznana sredstva za laboratorijski kader, materialne stroške in amortizacijo laboratorija ali priznana sredstva za rentgenski kader, materialne stroške in amortizacijo RTG na 1 tim, vse v obliki Excel tabele, ne razpolaga. V skladu z ZDIJZ bi šlo za ustvarjanje novega dokumenta, ki ga organ za potrebe prosilca ni dolžan ustvariti. IP je izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na »9. Pulmologija v priznani vrednosti 1 tim 225.664,18 EUR« na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odpravil ter prosilca napoti na spletno stran organa, v preostalem delu pa ugotovil, da je organ odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. 

IP ob te še dodaja, da obravnavana odločitev ne pomeni, da ob morebitni drugače postavljeni zahtevi prosilec ne bi bil uspešen. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., 
informacijska pooblaščenka