prosilec - Urad za preprečevanje pranja denarja

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ po ZMed zavrnil odgovor na vprašanje medija, v zvezi z vsebino očitkov v kazenski ovadbi zoper nekdanjega direktorja urada. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba dovoljena, saj odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta. Glede dostopa do informacij iz kazenske ovadbe, pa je IP sledil pojasnilu organa, da je podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odst,. 6. čl. ZDIJZ. IP je namreč v okviru pritožbenega postopka pozval organ,  ki v tem času odloča v postopku, da pojasni ali postopek še teče in ali bi z razkritjem nastale škodljive posledice za postopek. V odgovoru je bilo obrazloženo pojasnjeno, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka, zato IP ni imel razloga, da navedenega stališča ne bi upošteval. Prav tako, po presoji IP, v konkretnem primeru tudi ni podan javni interes za razkritje zahtevanih informacij, torej izjema, ki jo ZDIJZ določa v drugem odstavku 6. člena. Glede na to, da sama vložitev kazenske ovadbe še ne pove ničesar o tem, ali je bilo očitano kaznivo dejanje dejansko tudi storjeno, da gre za kazenski postopek, ki terja izvedbo številnih procesnih dejanj, da se dejansko stanje še raziskuje in da se dokazi še zbirajo, zaradi česar je po oceni IP v tem trenutku varstvo kazenskega postopka večje od interesa javnosti za razkritje zahtevanih informacij.

ODLOČBA:

Številka: 090-121/2022/8

Datum: 16. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 3. 2022, (v nadaljevanju: prosilec), zoper zavrnilni odgovor z dne 17. in 18. 3. 2022, Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Urada za preprečevanje pranja denarja, Cankarjeva cesta 5, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 3. 2022 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 14. 3. 2022 po elektronski poti na organ naslovil novinarsko vprašanje, in sicer: »Na kaj se nanaša kazenska ovadba, ki naj bi jo direktor urada podal zoper nekdanjega  direktorja urada? Za katero kaznivo dejanje gre, kakšna je škoda, kateri so znaki kaznivega dejanja,…?«. Dne 17. 3. 2022 je prosilec v elektronskem sporočilu še dodal, » da ga organ seznani z vsebino očitkov zoper nekdanjega direktorja urada, lahko tudi v anonimizirani obliki«.

Organ je dne 17. in 18. 3. 2022 odgovoril, da kazenskih ovadb ne komentira.

Prosilec je dne 18. 3. 2022 vložil pritožbo, zoper zavrnilni odgovor organa in navedel, da organ ni pojasnil, zakaj kazenskih ovadb ne komentira. Prosilec meni, da je organ dolžan posredovati vse ugotovljene okoliščine, povezane z omenjeno ovadbo, saj gre za ovadbo aktualnega vodstva organa proti nekdanjemu direktorju urada in se nanaša na poslovanje državne institucije. Del ovadbe je bil celo posredovan enemu izmed medijev, zato je za javnost pomemben celovit vpogled v očitke, ki se nanašajo na delovanje državnega organa, kar se lahko zagotovi le, če organ posreduje vse relevantne ugotovljene okoliščine v konkretni zadevi.

Organ je z dopisom z dne 5. 4. 2022 poslal pritožbo prosilca v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed.

IP ugotavlja, da je organ dne 17. in 18. 3. 2022 prosilcu odgovoril, da kazenskih ovadb ne komentira. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjeni odgovor kot zavrnilno odločbo.

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

Glede na navedeno je IP z dopisom z dne 8. 4. 2022, št. 090-121/2022/2 pozval organ, da pošlje dokumente, iz katerih izhajajo podatki (odgovori na vprašanja), ki so predmet zahteve prosilca. Ob tem je IP dodal, da glede na to, da je organ dostop do odgovorov na vprašanja medija zavrnili zgolj z besedami, »da zadeve ne komentirate«, da se v skladu s 5. odstavkom 45. čl. ZMed izjasni, katera od izjem po ZDIJZ je v obravnavanem primeru podana in navedeno obrazloži. Ker je prosilec v svoji zahtevi z dne 17. 3. 2022 navedel, da je bila prva stran ovadbe že javno objavljena, je IP prosil organ, da se opredeli tudi do navedenega.

Organ je odgovoril z dopisom z dne 19. 4. 2022, št. 090-2/2022-3 (41-01) in posredoval kazensko ovadbo, iz katere izhajajo podatki ( odgovori na vprašanja), ki so predmet zahteve prosilca, kar pomeni, da je pritožba dovoljena. Ob tem je organ pojasnil, da je podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj bi seznanjenost osumljenca s točnimi očitki, dokazi in ostalimi udeleženimi subjekti v predhodni fazi postopka lahko privedla do poskusa vplivanja na priče in zakrivanja sledi. Sicer pa se bo glede tega v skladu s 13. čl. Uredbe o posedovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (dalje Uredba) opredelil organ, ki v tem času odloča v postopku, in sicer Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (kar izhaja iz priloženega obvestila o odstopu kazenske ovadbe). V zvezi z javno objavo prve strani je organ pojasnil, da razen pristojnim organom pregona, ni posredoval nobene dokumentacije ali podal kakršne koli informacije tretjim osebam.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je pri informaciji, ki je predmet presoje, podana izjema, na katero se je skliceval organ. Za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, (1) zahtevan podatek je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega pregona ali v zvezi z njim in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Izvedba postopka kazenskega pregona zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Uporaba izjeme je odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen navedene izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo kazenskega postopka. Nadalje je v 13. člen Uredbe določeno, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Ker organ na prvi stopnji ni zaprosil za mnenje, je to storil IP v pritožbenem postopku, in sicer je z dopisom z dne 22. 4. 2022, št. 090-212/2022/4 pozval Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, da sporoči: ali je v zvezi z dokumentacijo, ki jo v obravnavani zadevi zahteva prosilec, postopek kazenskega pregona še vedno v teku ter ali bi z razkritjem zahtevanega dokumenta (kazenske ovadbe) nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice.

IP je bil dne 29. 4. 2022, št. Tuu 5-3/1/2022/KB/np obveščen, da je bilo zaprosilo za mnenje IP odstopljeno na Specializirano državno tožilstvo RS, Urad evropskega javnega tožilstva (dalje EPPO), ki je odgovoril na zaprosilo z dopisom z dne 10. 5. 2022, št. EJT-Ktpp/1/2022/MO, I.257/2022 (EJT). Pojasnil je, da je v omenjeni zadevi postopek kazenskega pregona (predkazenski postopek) še vedno v teku. Na podlagi drugega odstavka 161. člena Zakona o kazenskem postopku je bilo namreč od policije zahtevano, da zbere potrebna obvestila in stori druge ukrepe, potrebne za sprejetje tožilske odločitve v zadevi. Dalje EPPO meni, da bi z razkritjem vsebine zahtevanega dokumenta nastale škodljive posledice za izvedbo (pred)kazenskega postopka, saj so v kazenski ovadbi navedeni (in priloženi) dokumenti, ki utemeljujejo očitke o storjenem kaznivem dejanju, prav tako so v kazenski ovadbi navedene osebe, ki so bile udeležene pri spornem ravnanju in bo od njih potrebno pridobiti izjavo. V kolikor bi se javnost in preko nje osumljeni seznanili z omenjenimi dejstvi in dokazi, bi to negativno vplivalo tako na morebitne izpovedbe omenjenih oseb, kot tudi na uspešnost predkazenskega postopka. Omenjene osebe bi se namreč že iz medijev seznanile z domnevnimi očitki in bistvenimi dokazi, zaradi česar bi bile njihove izjave »okužene« s temi podatki in ne bi izražale zgolj njihovega spontanega zaznavanja spornih dogodkov. Prav tako bi obstajala možnost, da osumljeni pride v stik z njimi in vpliva na vsebino njihove izjave. Udeležene osebe, ki so domnevno pomagale osumljencu, bi ob seznanitvi z ovadbenimi očitki in priloženimi dokazi lahko prilagodile tako svojo izjavo, kot tudi morebitno dokumentacijo, s katero razpolagajo. Pri tem je poudaril, da je obravnavana zadeva še povsem na začetku (pred)kazenskega postopka, tako da obstaja verjetnost (ocena bo podana po preučitvi vseh dokazov) uporabe prikritih preiskovanih ukrepov in preiskovalnih dejanj, ki že po svojem bistvu zahtevajo tajnost postopka in bi bili povsem neučinkoviti v primeru javnega razkritja zbranih dokazov in spornih dejstev. Zaradi navedenega razloga tudi v tem odgovoru ni možno povsem konkretizirati možnih škodnih posledic (npr. z navedbo imen bistvenih prič ali z navedbo točno določenih dokazov, katerih razkritje bi škodilo kazenskemu pregonu). EPPO ocenjuje, da je na podlagi zgoraj opisanih razlogov podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato predlaga, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevanega dokumenta.

IP poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek (trenutno) vodi. Kadar ta organ, torej v konkretnem primeru EPPO, oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, ima IP v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. IP je vpogledal v zahtevani dokument in glede na njegovo vsebino ocenil, da je treba upoštevati stališče EPPO, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka, kot relevantno. IP namreč ni imel utemeljenih razlogov, da pojasnilu EPPO ne bi sledil, zato je pritrdil navedbam, da bi izvedbi kazenskega postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki so predmet zahteve, določenih dejanj ne bi bilo mogoče več opraviti ali pa rezultati postopka ne bi odražali dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. Takšna je tudi sodna praksa. Upravno sodišče je v sodbi z opr. št. IU 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018 navedlo, da bi lahko prvostopenjski in drugostopenjski organ zavrnila tako strokovno oceno le, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. IP v konkretnem primeru v pojasnilu EPPO ni zaznal nerazumnih razlogov, zato je sledil pojasnilu EPPO in ugotovil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

Prav tako, po presoji IP, v konkretnem primeru tudi ni podan javni interes za razkritje zahtevanih informacij, torej izjema, ki jo ZDIJZ določa v drugem odstavku 6. člena. Prosilec namreč v pritožbi navaja, da je za javnost pomemben celovit vpogled v očitke, saj gre za delovanje državnega organa.

Bistvo presoje testa interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

Glede na to, da sama vložitev kazenske ovadbe še ne pove ničesar o tem, ali je bilo očitano kaznivo dejanje dejansko tudi storjeno, da gre za kazenski postopek, ki terja izvedbo številnih procesnih dejanj, da se dejansko stanje še raziskuje in da se dokazi še zbirajo, zaradi česar je po oceni IP v tem trenutku varstvo kazenskega postopka večje od interesa javnosti za razkritje zahtevanih informacij. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje, da ima javnost pravico vedeti, kakšni so očitki, ker se nanašajo na poslovanje državne institucije, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi omogočil razkritje sicer varovanih informacij. Nobenega dvoma ni, da je tudi pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, zato je v tej zvezi podan zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. V konkretnem primeru je EPPO ocenil, da bi z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda za konkretni kazenski postopek, kar je v nasprotju z javnim interesom, da se storilci kaznivih dejanj obsodijo, oziroma da se tistega, ki je nedolžen, ne obsodi. S prostim dostopom do zahtevane kazenske ovadbe bi javnost »razpravljala« o morebitni odgovornosti posameznikov (za katere velja »domneva nedolžnosti«), vendar pa to ne bi pripomoglo k ugotavljanju morebitnih nepravilnosti oz. kršitev, kar je v javnem interesu, temveč ravno nasprotno, kot je pojasnjeno zgoraj, bi v trenutni fazi, z razkritjem kazenske ovadbe, lahko nastala škoda za kazenski postopek. IP zato meni, da zgoraj navedeni razlogi prosilca v predmetni zadevi ne morejo predstavljati zadostne podlage za razkritje zahtevanih podatkov.

Po presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom kazenskega postopka na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, do razkritja zahtevane kazenske ovadbe v tej fazi postopka ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razloga, da se podatki zavarujejo zaradi vodenja kazenskega postopka, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema po 6. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka