prosilec - Upravna enota Ljubljana

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje določene dokumentacije (gradbena dovoljenja, vloge za izdajo slednjih ter popise spisov), pri čemer je organ zahtevo zavrnil sklicujoč se na 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je organ skliceval na mnenje, ki je bilo pridobljeno pred vložitvijo zahteve prosilke, zato je sam na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja zaprosil Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani za podajo mnenja. Iz odgovora pristojnega organa izhaja, da ni podana zatrjevana izjema, takšnemu mnenju je skladno s sodno prakso sledil tudi IP. Ker je organ torej zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa tudi napačno uporabil materialno pravo in se zato izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, je IP pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

ODLOČBA:

Številka: 090-218/2022/9
Datum: 2. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 17. 6. 2022, zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-99/2022-5 z dne 10. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilke z dne 17. 6. 2022 se ugodi in se odločba Upravne enote Ljubljana, št. 090-99/2022-5 z dne 10. 6. 2022, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2.    Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 12. 4. 2022 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosila za posredovanje naslednjih informacij, in sicer:
- fotokopije vseh odločb, izdanih v upravnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z gradnjo na parc. št. 1133/18, parc. št. 1133/20 (parc. št. 1133/9 - del; stara parcelacija, parc. št. 1133/25, parc. št. 1133/24 - nova parcelacija), (parc. št. 1133/7 - del: stara parcelacija, parc. št. 1133/23 - nova parcelacija), (parc. št. 1130/1 - stara parcelacija - parc. 1130/11, 1130/12, 1130/13 nova parcelacija),  (parc.  št. 1130/2 - del  stara  parcelacija,   parc. št. 1130/6, 1130/5, 1130/4 nova parcelacija), (parc. št. 1130/3 - del stara parcelacija: 1130/9, 1130/8, 1130/7 nova parcelacija); parc. št. 1129/1 - del stara parcelacija - parc. št. 1129/5, 1129/4, 1129/3 - nova parcelacija, (parc. št. 1129/2 - del stara parcelacija - parc. št. 1129/8,1129/7, 1129/6 - nova parcclacija), vse k.o. 1740 Spodnja Šiška,
- popis spisa v vseh zadevah, ki se vodijo v navedenih upravnih postopkih za gradnjo na zgoraj navedenih parcelah ter
- vloge, za uvedbo postopka v vseh upravnih postopkih za gradnjo na zgoraj navedenih parcelah.
Prosilka je zaprosila za posredovanje zahtevanih fotokopij, pri čemer je dodatno navedla, da želi vpogledati tudi v spise, ki se vodijo v zvezi z gradnjo na zgoraj navedenih parcelah.

V zvezi z navedeno zahtevo je organ prosilki posredoval dopis, št. 090-99/2022-2 z dne 16. 5. 2022, v katerem navaja, da ji dokumentacije ne more posredovati, ker so vse zadeve vezane na zgornje parcelne številke v reševanju in še niso arhivirane. Po mnenju organa je namreč informacije javnega značaja možno posredovati zgolj za končane in arhivirane zadeve. Dodatno je organ izpostavil, da v predmetnih zadevah poteka tudi kriminalistična preiskava ter da po pridobljenem mnenju Ministrstva za notranje zadeve, Generalne policijske uprave, obstajajo zadržki za posredovanje navedene dokumentacije po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker organ ni ravnal v skladu z določbami ZDIJZ, tj. ni izdal zavrnilne odločbe, je prosilka pri IP vložila pritožbo zoper molk organa. Po pozivih IP je organ o zahtevi prosilke z dne 12. 4. 2022 odločil z določbo št. 090-99/2022-5 z dne 10. 6. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V slednji je organ povzel določbe ZDIJZ ter navedel, da je prosilki sicer že poslal odgovor dne 16. 5. 2022 ter da je s strani Ministrstva za notranje zadeve RS, Policija, Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije, Štefanova ulica 2, Ljubljana prejel obvestilo štev. 090-51/2022/2 (22-11) z dne 7. 4. 2022, da za dokumentacijo (odločbe, sklepe, dopise, popise spisa itd.) glede gradnje objekta Bellevue Living obstajajo zadržki po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Policija na podlagi dokumentov, ki se nanašajo na omenjeno gradnjo, odstopljenih s strani organa, zbira obvestila in vodi predkazenski postopek zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, zato bi razkritje dokumentov škodovalo izvedbi predkazenskega postopka in morebitni izvedbi kasnejšega kazenskega postopka«.  
     
Zoper odločitev organa je prosilka vložila pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbene razloge iz 1., 2., in 4. točke prvega odstavka 237. člena ZUP ter pritožbene razloge iz 2., 3., in 7. točke drugega odstavka citiranega člena. IP predlaga, da ji omogoči dostop do zahtevanih fotokopij ter vpogled v postopke v zvezi z gradnjo na parcelah, navedenih v 1. alineji v elektronski obliki. Obenem navaja, da naj IP organu naloži povrnitev stroškov pritožbe z dne 24. 5. 2022 ter povrnitev stroškov te pritožbe po priloženem stroškovniku. Nadalje povzema prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in navaja, da odločba gradbenega dovoljenja ustreza pojmu informacije javnega značaja, prav tako pa tudi druge odločbe in popis spisa. Poudarja tudi, da ima upravni organ vse dokumente tudi v elektronski obliki. Nadalje navaja, da se je organ tako v dopisu, kot tudi izpodbijani odločbi skliceval na mnenje policije, zato je dne 25. 5. 2022 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naslovila prošnjo za pojasnilo, in sicer, ali v zadevi, v interesu preiskave ni možno posredovati vsaj fotokopije gradbenih dovoljenj za gradnjo na parcelah, navedenih v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 12.4.2022. Prav tako je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani prosila tudi za stališče (v kolikor se dokumenti nahajajo na tožilstvu), zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ali obstajajo zadržki za vročitev fotokopij gradbenega dovoljenja, saj je že pravnomočno in se na podlagi navedenega dovoljenja trenutno izvaja gradnja z vso naglico, da bi bila zaključena preden bi prizadete osebe sploh lahko vpogledale v gradbeno dovoljenje in predlagale izrek ničnosti gradbenega dovoljenja. Na navedeno zaprosilo je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani odgovorilo z dopisom, št. Kt/11380/2021/UL z dne 31. 5. 2022, v katerem je navedlo, da izdane upravne odločbe oz. gradbena dovoljenja ter v njih vsebovane informacije ne predstavljajo podatkov, pridobljenih ali sestavljenih zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, njihovo razkritje po določbah ZDIJZ pa ne škoduje izvedbi morebitnega kazenskega pregona v tej zadevi. Nadalje prosilka meni, da zadržki po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso podani. Ta točka namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V danem primeru po mnenju prosilke ne gre za takšne informacije, saj je zahtevala pravnomočna gradbena dovoljenja, na podlagi katerih se izvaja gradnja in popis spisov, kar ne more škodovati izvedbi kazenskega pregona oz. postopka. V zvezi z navedenim se sklicuje tudi na 45. člen Gradbenega zakona, iz katerega izhaja, da sta zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavni del gradbenega dovoljenja. Navedeno je zapisano tudi v veljavnem Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljevanju GZ-1), v drugem odstavku 56. člena. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v pristojno reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dopisa Ministrstva za notranje zadeve RS, Policije, Generalne policijske uprave, Uprave kriminalistične policije, št. 090-51/2022/2 (22-11) z dne 7. 4. 2022. Slednjega je IP prejel dne 8. 8. 2022. 

Pritožba je utemeljena. 

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v njegovo delovno področje, sporno pa je vprašanje, ali je glede zahtevanih informacij podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

Za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, (1) zahtevan podatek je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega pregona ali v zvezi z njim in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Izvedba postopka kazenskega pregona zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZKP). Uporaba izjeme je odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen navedene izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo kazenskega postopka. Nadalje je v 13. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba) določeno, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na mnenje MNZ RS, Policije, Generalne policijske uprave, Uprave kriminalistične policije, št. 090-51/2022/2 (22-11) z dne 7. 4. 2022, ki pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni bil organ, ki je v tistem času odločal o postopku, temveč je to bilo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Da je sklicevanje na omenjeno mnenje neutemeljeno, izhaja tudi iz kronološkega vidika zadeve. Prosilka je zahtevo za posredovanje dokumentacije vložila dne 12. 4. 2022, samo mnenje pa je datirano z dne 7. 4. 2022. Ker organ na prvi stopnji torej ni pridobil mnenja ustreznega organa, je to storil IP v pritožbenem postopku, in sicer je z dopisom z dne 8. 8. 2022, št. 090-218/2022/4, pozval Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, da sporoči: ali so dokumenti, ki so predmet zahteve z dne 12.4. 2022, bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali je v zvezi s predmetno zadevo postopek še v teku, in če je, v kakšni fazi je postopek ter ali so dokumenti, ki so predmet zahteve z dne 12. 4. 2022, predloženi v postopku, in če so, ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo samega postopka, ter kakšne bi bile te posledice. 

Na zaprosilo IP je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani odgovorilo z dopisom, št. Kt/11380/2021/UL z dne 12.8. 2022, v katerem je pojasnilo, da upravnih odločb in drugih uradnih pisanj organa, ki jih ta kot stvarno in krajevno pristojna upravna enota izdaja v upravnem postopku podelitve gradbenih dovoljenj, tj. na področju urejanja okolja in prostora, vključno z vsemi podatki v upravnih spisih, ustvarjenimi ali pridobljenimi zaradi izvedbe tovrstnih postopkov, ni mogoče opredeliti kot podatkov, pridobljenih zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Povedano v polni meri velja tudi za dokumente in podatke, ki se nahajajo v upravnih spisih organa, povezanih z gradnjo ti. Centra Bellevue v Ljubljani, za katere zaproša prosilka. Nadalje iz odgovora izhaja, da pridobitev fotokopij izdanih upravnih odločb (gradbenih dovoljenj), popisov upravnih spisov in vlog investitorjev za začetek upravnega postopka, kakor tudi vpogled v gornje upravne spise pri organu, s strani konkretne prosilke, samo po sebi ne vpliva na interese kazenskega pregona, torej na zakonito in pravilno izvedbo kazenskega postopka, v kolikor bo ta v tej zadevi uveden. V predmetni zadevi namreč trenutno poteka predkazenski postopek, in sicer kriminalistična preiskava, ki jo opravljajo kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana. Iz obrazloženega mnenja tožilstva izhaja, da je predkazenski postopek še v teku (s čimer je izpolnjen prvi pogoj predmetne izjeme), nasprotno pa iz mnenja nedvoumno jasno izhaja, da razkritje zahtevanih dokumentov v fazi (pred)kazenskega postopka ne bi škodovalo oz. negativno vplivalo na sam potek predkazenskega in kazenskega postopka (nastanek škodljivih posledic za sam postopek, drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme ni izpolnjen). IP poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek (trenutno) vodi. Kadar ta organ, v konkretnem primeru okrožno državno tožilstvo, oceni, da razkritje podatkov ne škoduje izvedbi postopka, ima IP v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Takšna je tudi sodna praksa. Upravno sodišče je v sodbi z opr. št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018 navedlo, da bi lahko prvostopenjski in drugostopenjski organ zavrnila tako strokovno oceno le, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. IP v konkretnem primeru v pojasnilu tožilstva ni zaznal nerazumnih razlogov, zato je sledil njegovemu pojasnilu in ugotovil, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede zahtevanih dokumentov ni podana, kar pomeni, da so bili na prvi stopnji zmotno presojeni dokazi in da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja. 

Nadalje IP ugotavlja, da niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerih posamičnih dokumentih je organ sploh odločal. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, saj iz nje ni razvidno, da bi organ, glede na vsebino posameznih dokumentov, opravil konkretno presojo z vidika vprašanja, ali in v katerih delih te dokumentacije se nahajajo podatki, ki predstavljajo določeno zakonsko izjemo iz prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. V skladu z 214. členom ZUP mora vsebina obrazložitve upravne odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Ker obrazložitev izpodbijane odločbe zgoraj navedenemu ne ustreza, IP ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva. Pomanjkljiva obrazložitev, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa, pa predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Glede na določbo prvega odstavka 251. člena ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na tretji odstavek istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Glede na to, da organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet pritožbe ter da je organ tisti, ki najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi podatki, je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do vprašanja, kateri konkretni dokumenti v okviru zahteve prosilke so predmet njegove presoje in ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja. Definicija informacije javnega značaja je navedena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Nadalje se mora organ v ponovljenem postopku glede zahtevane dokumentacije opredeliti tudi do naslednjih vprašanj:

1. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in
2. če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in nadalje, ali so glede vsakega izmed teh dokumentov posebej izpolnjeni vsi elementi zatrjevane izjeme, ter posledično, katere podatke na vsakem posameznem dokumentu je treba prekriti, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti za ta namen konkretizirana. V ponovljenem postopku je zato organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilka zahteva in izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja, so predmet njegove presoje ter jih določno navesti (torej vsaj s številko in datumom dokumenta) in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, iz katerega dokumenta izhaja posamezna informacija, ki jo zahteva prosilka ter katera izjema je podana pri posameznem dokumentu in konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni vsi elementi za obstoj te izjeme).

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilki posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Slednja je namreč v zahtevi z dne 12. 4. 2022 navedla, da želi prejeti fotokopije posameznih dokumentov ter tudi vpogledati v spise, ki se vodijo v zvezi z gradnjo na posameznih parcelah.

Nadalje IP pojasnjuje, da ZDIJZ v a26.a členu določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Navedeno pomeni, da organ v postopek ne pozove stranskih udeležencev (in je edina stranka postopka zgolj prosilec), v tistih primerih, kadar že zakon sam določa, da je določena informacija javna. Glede na to, da Gradbeni zakon nima izrecne določbe, da je dokumentacija iz postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja javna, ima organ pravico v postopek dostopa do informacij javnega značaja pozvati tudi stranske udeležence, kadar presodi, da je to potrebno. Ker se za postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, skladno s prvim odstavkom 21. člena ZDIJZ, subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je organ v okviru procesnega vodenja upravne zadeve upravičen, da v postopek povabi tiste subjekte, za katere presodi, da bi na njihove pravice ali pravne koristi lahko vplivala odločba. Skladno s 44. členom ZUP je namreč organ dolžan ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. IP dodaja, da mu ni znana podrobna vsebina konkretnih dokumentov, ki so predmet presoje, zato ne more ugotavljati, ali bi moral organ v konkretnem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe v postopek vključiti kakšnega stranskega udeleženca. Ko bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, kateri konkretni dokumenti so predmet njegove presoje, bo moral natančno pregledati njihovo vsebino in oceniti, ali bi njihovo razkritje lahko vplivalo na pravice in koristi tretjih oseb. Vse te subjekte mora organ nato, skladno s pravili postopka glede stranske udeležbe, pritegniti v postopek pred izdajo odločbe in jim omogočiti zaščito njihovih pravic in dati možnost, da se opredelijo glede informacij, ki jih je zahtevala prosilka. Organ mora novo odločbo vročiti tudi stranskim udeležencem, ki bodo priglasili udeležbo v postopku, nato pa jim mora v seznanitev in izjasnitev posredovati tudi morebitno novo pritožbo prosilke.

Glede na vsebino zahtevane dokumentacije IP pojasnjuje, da je v preteklosti že presojal podobne dokumente, zato opozarja tudi na ustaljeno prakso, in sicer npr. odločba št. 090-140/2015 z dne 31. 8. 2015, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije potrdilo s sodbo opr. št. I U 1410/2015 z dne 9. 6. 2016, odločba št. 090-265/2018 z dne 6. 2. 2019, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije potrdilo s sodbo opr. št. I U 435/2019-33 z dne 25. 5. 2021, odločba št. 090-370/2021 z dne 6. 12. 2021 ter odločba št. 090-303/2021 z dne 25. 11. 2021. 
 
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V zvezi s priglasitvijo stroškov postopka, ki jih je prosilka navedla v pritožbi, pa IP pojasnjuje, da gredo na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, zato prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:                        
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                                         
asistentka svetovalca                                                            

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.
namestnica     informacijske pooblaščenke