prosilec - Uprava RS za zaščito in reševanje

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokument, ki bi naj bil analiza ene od ponudb za zaščitne maske. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva (pred)kazenskega postopka. IP je v pritožbenem postopku sledil stališču organa in potrdil obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega je ugotovil, da za razkritje zahtevanega dokumenta prevladujoč javni interes ni podan, saj se tudi pregon storilcev kaznivih dejanj izvaja v javnem interesu, ki pa se največkrat zagotovi prav z nerazkrivanjem informacij (in ne z razkrivanjem). Ker pogoji za razkritje zahtevanih informacij niso bili izpolnjeni, je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-55/2021/2

Datum: 12. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 6. 2. 2020, zoper odločbo Uprave RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-2/2021-2 – DGZR z dne 3. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 6. 2. 2021 zoper odločbo Uprave RS za zaščito in reševanje, št. 090-2/2021-2 – DGZR z dne 3. 2. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 20. 1. 2021 na Ministrstvo za zdravje vložil zahtevo za dostop do dokumenta, za katerega je domneval, da gre za analizo (mnenje ministrstva) glede ene od ponudb za zaščitne maske na začetku epidemije ali pa mogoče že analizo ob dobavi. Prosilec je navedel, da je zahtevani dokument videl na posnetku Dnevnika RTV SLO1 30. 12. 2020, v prispevku »Računsko sodišče predstavilo osnutek poročila o nakupih zaščitne opreme«. Ministrstvo je ugotovilo, da gre za zadevo iz pristojnosti Uprave RS za zaščito in reševanje, zato je zahtevo nemudoma odstopilo organu. Zahtevi je prosilec priložil tudi podrobnejšo utemeljitev o upravičenosti zahtevka.

Organ je izdal z odločbo, št. 090-2/2021-2 – DGZR z dne 3. 2. 2021, in zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva (pred)kazenskega postopka. Organ je zapisal, da z zahtevanim dokumentom razpolaga, vendar je v postopku ugotavljanja dejanskega stanja ugotovil, da dokument, ki ga je prosilec videl na posnetku Dnevnika RTV SLO1 30. 12. 2020, predstavlja izjemo od prostega dostopa, in sicer po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je že v nekaj prejšnjih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, ki so se nanašale na informacije v zvezi z nabavo zaščitne opreme v času epidemije COVID-19, na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, pridobil tudi mnenje Nacionalnega preiskovalnega urada, ali v zvezi z zahtevanimi dokumenti vodi postopek in ali bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka. Nacionalni preiskovalni urad je odgovoril, da zaradi interesa preiskave in poteka predkazenskega postopka podatkov ne razkriva, saj bi razkritje zahtevanih podatkov lahko škodilo samemu poteku preiskave. Glede na odgovor za organ ni bilo sporno, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom predkazenski postopek v teku. Za njegov nemoten potek pa je včasih nujno, da se določeni dokazi v začetnih fazah postopka ohranjajo v tajnosti. To velja predvsem za fazo predkazenskega postopka. Organ je še zapisal, da je v času, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno do konca ter da se tudi ugotovi, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo jih je storil, ter da pristojni organi poskrbijo, da bodo zoper storilce sproženi nadaljnji postopki. Dostop do zahtevanega dokumenta je organ zavrnil v celoti.

Prosilec je 6. 2. 2021 zoper odločbo organa, št. 090-2/2021-2 – DGZR z dne 3. 2. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo in navedel, da je prepričan, da je vzrok za slabo epidemiološko sliko tudi v tem, da imamo na trgu neustrezno zaščitno opremo. Le-ta je bila lahko nabavljena tudi na osnovi takih dokumentov, kot je zahtevan, in ga bo s strokovno analizo njegove celotne vsebine, ki bi temeljila izključno samo na veljavnih predpisih, ocenil glede strokovne pravilnosti. S tem bi po vsej verjetnosti lahko pripomogel, da bomo državljani po skoraj enem letu dobili pravilen odgovor o tem, ali je bila zaščitna oprema, ki je bila lahko nabavljena in/ali prevzeta na osnovi predmetnega dokumenta, skladna z zahtevami predpisov (pravilno poimenovana, označena, opremljena s predpisano spremljajočo dokumentacijo). Tisti del vsebine dokumenta, ki jo je prosilec identificiral s posnetka TV Dnevnika, je po njegovem mnenju v velikem delu strokovno nepravilen. V pritožbi je prosilec navedel, da je dokument želel prejeti tudi od odgovorne urednice informativnega programa TV SLO, vendar mu je odgovorila, da vira ne želijo razkriti, zato mu dokumenta ne morejo posredovati. Prosilec je pojasnil, da želi dokument pridobiti izključno zaradi strokovnih in utemeljenih opozoril glede tistih navedb, ki so v dokumentu v nasprotju z veljavno zakonodajo EU. Podatki, katerih razkritje bi lahko škodilo samemu poteku preiskave, so lahko v celoti zakriti. Prosilec se namreč čuti dolžnega, da še naprej opozarja na to, da so te ocene in analize, kot jih je lahko prebral z zaslona v času Dnevnika 30. 12. 2020, privedle do hudih posledic (laganje politikov, ustvarjanje zmede in nezaupanja v javnosti, ponujanje neskladne opreme na trgu, premalo informiranja uporabnikov o primernosti posamezne zaščitne opreme). Med drugim je pritožbi priložil tudi prilogi in sicer, dve verziji priročnika o zahtevah za zaščitno opremo ter zapis o stroki in zaščitni opremi, ki so za obravnavani postopek dostopa do informacij javnega značaja irelevantni, zato jih IP ne povzema in se do njih podrobneje ne opredeljuje.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-2/2021-5 – DGZR z dne 16. 2. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ je zahtevo za dostop do dokumenta, del katerega je prosilec uspel prebrati v posnetku Dnevnika RTV SLO1 30. 12. 2020, zavrnil na podlagi mnenja Nacionalnega preiskovalnega urada, št. 2300/3600227/2012067/10100594/2020 z dne 13. 7. 2020, ker sta izpolnjena pogoja za obstoj izjeme varstva predkazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je v pritožbi navedel, da je bila odločitev organa napačna, saj bi s pridobitvijo dokumenta lahko ocenil strokovno pravilnost, ali je bila zaščitna oprema skladna z veljavno zakonodajo EU. Hkrati je zatrdil, da se čuti dolžnega, da še naprej opozarja na to, da so te ocene in analize, kot jih je lahko prebral z zaslona v času Dnevnika 30. 12. 2020, privedle do hudih posledic (laganje politikov, ustvarjanje zmede in nezaupanja v javnosti, ponujanje neskladne opreme na trgu, premalo informiranja uporabnikov o primernosti posamezne zaščitne opreme ipd.), kar je IP smiselno razumel kot sklicevanje na test javnega interesa. Zato je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je glede zahtevanega dokumenta podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo predkazenskega postopka)^[1], zaradi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije oz. ali je podana izjema iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (test javnega interesa)^[2], zaradi katere se dostop do zahtevane informacije kljub vsemu dovoli.

Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US, 191/20 – odl. US in 200/20)^[3]. Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

V primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, je skladno s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba) treba pridobiti mnenje organa, ki v tem času odloča v postopku. Zato je organ postopal pravilno, ko je že v predhodnih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, ki so se nanašala na informacije v zvezi z nabavo zaščitne opreme v času epidemije COVID-19, pozval pristojni organ, tj. Nacionalni preiskovalni urad, da sporoči, ali v zvezi z zahtevanimi dokumenti vodi postopek in ali bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi postopka. Pomočnik direktorja urada je v odgovoru zapisal, naj organ zaradi interesa preiskave in poteka predkazenskega postopka podatkov ne razkriva, saj bi razkritje zahtevanih podatkov lahko škodilo samemu poteku preiskave. Glede na odgovor NPU ni sporno, da je v zvezi z zahtevanimi informacijami predkazenski postopek v teku. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako izpolnjen.

Prav tako se je IP strinjal z ugotovitvijo organa, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - razkritje zahtevanega dokumenta bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Dejstvo je, da je za potek kazenskega pregona včasih nujno, da se določeni dokazi v začetnih fazah postopka ohranijo v tajnosti. To velja predvsem za fazo predkazenskega postopka. Tudi upravno sodišče je v preteklosti že potrdilo možnost, da se izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ uporabi v primerih, kjer bi bila z razkritjem preiskovalnih dejanj, ki so v teku oz. njihovo podrobno obrazložitvijo ugotovljena njihova ciljna usmerjenost, kar bi posledično lahko privedlo celo do uničenja posameznih dokazov, potrebnih za nadaljnji kazenski postopek (npr. sodba, št. I U 236/2016-37 z dne 15. 10. 2018, tč. 16 obrazložitve). IP je v zvezi s tem sledil stališču organa, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek nemoteno poteka do konca ter da se tudi ugotovi, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo jih je storil, ter da pristojni organi poskrbijo, da bodo zoper storilce sproženi nadaljnji postopki. Prav tako je upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba, št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, tč. 52. obrazložitve).

Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, je IP pritrdil stališču organa, da v obravnavani zadevi obstoji izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na prosti dostop do zahtevanega dokumenta ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, da želi prosilec dokument pridobiti izključno zaradi strokovnih in utemeljenih opozoril o kršitvah veljavne zakonodaje EU in da so lahko podatki, katerih razkritje bi lahko škodilo samemu poteku preiskave, v celoti zakriti. IP poudarja, da je faza predkazenskega postopka načeloma namenjena temu, da se pridobijo podatki, na podlagi katerih se preiskovalni organ odloči, ali bo sprožil nadaljnje postopke. IP je ocenil, da delnega dostopa[4] do zahtevanega dokumenta ni moč izvesti, saj v trenutni fazi postopka ni mogoče določiti, kateri podatek iz zahtevane informacije je oz. ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določena informacija je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo.

V zvezi s t.i. testom javnega interesa in pritožbenimi navedbami, s katerimi je prosilec pojasnil, zakaj je pomembno, da pridobi zahtevani dokument, je IP ocenil, da niso utemeljene. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v določenih primerih, kamor pa obstoj izjeme varstva postopka kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. glede izjeme, ki obstoji pri zahtevanem dokumentu), ne sodi. IP meni, da ne glede na navedbe prosilca, kaj vse bi seznanitev z dokumentom prosilcu omogočila, interes varovanja postopka kazenskega pregona pretehta pred interesom za razkritje. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali nerazkritjem informacije. Pri razkrivanju informacij, povezanih s (pred)kazenskim postopkom, ne gre prezreti, da se tudi pregon storilcev kaznivih dejanj izvaja v javnem interesu, saj imajo posamezniki legitimen interes po zagotavljanju varnosti. Zagotavljanje varnosti in uspešen pregon pa se največkrat lahko zagotovita z nerazkrivanjem informacij (in ne z razkrivanjem). Pregon storilcev kaznivih dejanj je torej nedvomno v javnem interesu, razkritje zahtevanih informacij v tem času pa bi povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da bi bilo razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti. IP je ocenil, da se interes varovanja postopka kazenskega pregona kaže v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka, zato pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Tudi pritožbene navedbe o neučinkovitosti nadzornih organov, npr. TIRS in JAZMP, so za predmetni postopek irelevantne, saj potrditev izjeme po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ ne more biti odvisna od osebnega mnenja prosilca, pri čemer so bili sproženi uradni postopki (konkretno predkazenski).

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

[2] Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ: »Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:

• za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
• za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
• za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
• za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena;
• za podatke iz 5. točke prvega odstavka, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku.«

[3] Tako tudi praksa IP, npr. odločba, št. 090-45/2016 z dne 23. 3. 2016.

[4] 7. člen ZDIJZ: »Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.«