Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Univerzitetna klinika Golnik

+ -
Datum: 28.06.2021
Številka: 090-202/2021
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Test interesa javnosti, Osebni podatek, Notranje delovanje organa

POVZETEK:

Organ je v delu zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dveh zapisnikov sej Sveta zavoda organa, v celoti pa je zavrnil zahtevo glede posredovanja podatkov o neto plačah zaposlenih in zapisnika 27. redne seje Sveta zavoda organa. IP je nato v okviru pritožbenih navedb ugotovil, da je organ odločil pravilno, ko je zavrnil dostop do dela zapisnika 23. redne seje Sveta zavoda organa ter do podatkov o plačah po profilih zaposlenih (brez imen), in sicer neto plače in neto plače z dodatki za leti 2020 in 2021. V zvezi z delom prekritega zapisnika 24. izredne seje Sveta zavoda pa je IP ugotovil, da je delni dostop pri obravnavanih podatkih, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe, mogoč. IP je izvedel tudi test interesa javnosti. IP je v tem delu sledil utemeljitvi organa, da v obravnavanem primeru javni interes glede razkritja zahtevanih informacij ni močnejši od interesa organa (notranje delovanje) ali interesov drugih posameznikov (osebni podatki) za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Upoštevaje navedeno je pritožbi prosilca ugodil delno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-202/2021/2

Datum: 28. 6. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 5. 2021, zoper odločbo Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik 36, 4204 Golnik (v nadaljevanju: organ), št. 045-1/2021/4 z dne 9. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 21. 5. 2021 se delno ugodi in se odločba Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, št. 045-1/2021/4 z dne 9. 4. 2021, delno odpravi v točki 1.b) izreka ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati v obliki fotokopije še naslednje podatke iz Zapisnika 24. izredne seje Sveta zavoda Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, in sicer:

  • podatke o vabljenih v 5. in 6. vrstici tretjega odstavka na 1. strani zapisnika od besedila »dr. med. spec.«;
  • besedilo za besedilom »2. Seznanitev z razmerami…« pri 2. točki dnevnega reda na 1. strani zapisnika;
  • besedilo prvega odstavka k točki »1) Ugotovitev sklepčnosti in potrditev predlaganega dnevnega reda«;
  • besedilo k točki 2):
  • začetno besedilo do besedila »…. zaščitnih sredstev).«;
  • besedilo med »Dne 18. 9. 2020« in »… tveganjem«;
  • besedilo od 8. odstavka na 5. strani zapisnika, med »Z … » do konca besedila na 6. strani zapisnika (vprašanja in odgovori);
  • besedilo obeh sprejetih sklepov, vključno z glasovanjem.«.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 10. 3. 2021 zahteval od organa v obliki fotokopije ali izpisa v formatu A4 in elektronskega zapisa na zgoščenki CD določene dokumente oziroma podatke, in sicer:

  • vse zapisnike vseh sej svetov zavodov v letih 2020 in 2021 (do dne posredovanja dokumentov);
  • poročila (vmesna in končna) glede finančnega poslovanja zavoda;
  • podatke o številu zaposlenih v zavodu (po profilih, brez imen);
  • podatke o plačah po profilih zaposlenih (brez imen): neto plače, neto plače z dodatki in bruto plače;
  • podatke o tem, katere dejavnosti zavod opravlja.

 

Prosilec je nato posredoval organu še dodatna pojasnila v dopisu z dne 16. 3. 2021 glede predmeta njegove zahteve in navedel, da se zahteva nanaša na posredovanje:

  • vseh zapisnikov vseh sej svetov zavodov v letih 2020 in 2021 (do dne posredovanja dokumentov);
  • vseh kvartalnih poročil glede finančnega poslovanja zavoda;
  • podatkov o številu zaposlenih v zavodu (po profilih, brez imen) za leti 2020 in 2021 (za vsak mesec do dne posredovanja dokumentov), pri čemer je prosil za podatke o številu zaposlenih po profilih na plačilni dan v posameznem mesecu;
  • podatkov o plačah po profilih zaposlenih (brez imen): neto plače, neto plače z dodatki, in bruto plače za leti 2020 in 2021 (za vsak mesec, do dne posredovanja dokumentov), pri čemer je prosil za podatke o plačah po profilih na plačilni dan v posameznem mesecu;
  • podatkov o tem katere dejavnosti zavod opravlja.

 

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 045-1/2021/4 z dne 9. 4. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca ugodil delno tako, da se dostop do:

  • zapisnika 23. redne seje Sveta zavoda organa z dne 21. 9. 2020 delno zavrne, na način, da se prekrije tretji odstavek na 8. strani pri 6. točki dnevnega reda pod točko »Razno«;
  • zapisnika 24. izredne seje Sveta zavoda organa z dne 5. 10. 2020 delno zavrne, na način, da se prekrije naslednja vsebina zapisnika:
  • v tretjem odstavku na 1. strani pri navedbah ostalih prisotnih – vabljenih od njegove pete vrstice za besedilom »dr. med. spec.« do konca tega odstavka;
  • pri 2. točki dnevnega reda na 1. strani za besedilom »2. Seznanitev z razmerami …« do konca te točke dnevnega reda;
  • prvi odstavek pri 1. točki dnevnega reda (Ugotovitev sklepčnosti in potrditev predlaganega dnevnega reda) na 2. strani,
  • za sprejetim 1. sklepom pri 1. točki dnevnega reda za besedilom »K točki 2) Seznanitev z razmerami« na 2. strani do besedila k točki »3) Razno« na 6. strani;
  • zapisnika 27. redne seje Sveta zavoda organa, ki je bila dne 25. 2. 2021, v celoti zavrne;
  • do podatkov o plačah po profilih zaposlenih (brez imen): neto plače in neto plače z dodatki za leti 2020 in 2021 v celoti zavrne.

V utemeljitev svoje odločitve je najprej navedel, da je prosilcu v fizični in elektronski obliki posredoval dokumentacijo, ki ne vsebuje izjem od prosto dostopnih informacij po 5.a ali 6. členu ZDIJZ, in sicer fotokopije zapisnikov 18., 19., 20., 21., 22., 25. in 26. seje Sveta zavoda organa, fotokopije poročil glede finančnega poslovanja, podatke o številu zaposlenih, podatke o bruto plačah po profilih zaposlenih, napotilo na spletno stran organa glede letnega poročila za leto 2020 in dejavnosti organa. O tem je v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ naredil uradni zaznamek (št. 045-1/2021/3 z dne 9. 4. 2021). Glede posredovanja zapisnika 23., 24. in 27. seje Sveta zavoda organa ter posredovanja podatkov o neto plačah zaposlenih, kar je predmet te odločbe, pa je ugotovil, da obstajajo izjeme iz 3., 9. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo v tem delu delno oziroma v celoti zavrnil. V zvezi z delno zavrnitvijo je upošteval določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[1]. V nadaljevanju se je opredelil do posameznih podatkov, dostop do katerih je zavrnil v celoti ali delno:

Zapisnik 23. redne seje Sveta zavoda z dne 21. 9. 2020

Organ je dostop do tega zapisnika zavrnil delno, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. Pri tem se je oprl na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo je upošteval Splošno uredbo o varstvu podatkov[2], ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[3], v Republiki Sloveniji pa se uporablja od 25. 5. 2018. Izpostavil je določbo 4(1) člena navedene uredbe, ki opredeljuje pojem osebnega podatka. Upoštevaje to izjemo je tako v predmetnem zapisniku prečrtal oziroma prekril tretji odstavek na predzadnji 8. strani, ki vsebuje izraženo osebno mnenje enega razpravljajočega oziroma je povzeto njegovo osebno, subjektivno stališče glede obravnavane tematike. Pri izražanju takšnih osebnih stališč gre namreč, kot to ugotavlja tudi IP (npr. odločba št. 090-289/2015), za varovane osebne podatke razpravljajočega, oziroma pri takšnih podatkih ne gre za podatke, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, tako da ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti. Na podlagi navedenega je organ prekril sporni odstavek in odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

Zapisnik 24. izredne seje Sveta zavoda z dne 5. 10. 2020

Glede posredovanja tega zapisnika je organ zahtevi delno ugodil, in sicer tako, da je odločil prekriti podatke v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa ter varovane osebne podatke. Na predmetni seji je bilo pod 2. točko dnevnega reda obravnavano delovanje in organizacija dela v notranji organizacijski enoti organa, kar sicer ne spada v pristojnost Sveta zavoda organa, saj le-ta ni pooblaščen za obravnavo in reševanje notranje organizacijskih zadev. Prekriti del zapisnika tako v pretežni predstavlja razpravljanje v zvezi z notranjim delovanjem oziroma notranjo dejavnostjo organa in bi razkritje te vsebine lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, tako da gre za izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi povezanosti z notranjo vsebino so prekriti tudi posebej vabljeni iz te notranje organizacijske enote na to sejo in navedba notranje organizacijske enote. Iz enakih razlogov pa je zaradi uvodnih pojasnitev glede sklica in vsebine seje prekrit tudi prvi odstavek 1. točke zapisnika ter celotno obravnavanje te točke dnevnega reda. Z razkritjem teh podatkov, ki bi lahko bile v javnosti tudi napačno razumljene, bi bile povzročene motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, kar bi lahko zlasti v teh težkih razmerah obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, ko je organ polno obremenjen z zdravljenjem pacientov, obolelih s COVID-19, ob hkratnem čim večjem zagotavljanju zdravstvene oskrbe tudi vseh ostalih pacientov in prilagajanju celotnega poslovanja organa tem izrednim razmeram, povzročilo resne motnje pri delovanju organa. Tudi iz odločbe IP št. 090-20/2019 izhaja, da lahko med dokumente v zvezi z notranjim delovanjem med drugim štejemo tudi interno komunikacijo in delovanje organa oziroma tudi povzemanje izraženih osebnih mnenj prisotnih. »Z navedeno izjemo se varuje t i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa (npr. odločba IP št. 090-140/2020). Poleg tega pa je organ pri zapisniku prekril tudi varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da se je na predmetni seji razpravljalo tudi o določenih osebnih okoliščinah oziroma določenih omejitvah, npr. starostnih, zdravstvenih itn. zaposlenih pri opravljanju dela v notranje organizacijski enoti oziroma sposobnostih za opravljanje dela posameznih delavcev, tako da so v tem prekritem delu zapisnika vsebovani tudi določeni osebni podatki, za katere ni podlage za razkritje. Tudi ta prekriti del zapisnika pa prav tako kot pri zapisniku 23. seje vsebuje še nekatera subjektivna mnenja prisotnih na predmetni seji. Pri tem gre za izraženo osebno, subjektivno mnenje točno določenih posameznikov, iz katerega izhaja subjektivni pogled na obravnavo tematike. Pri izražanju osebnih, subjektivnih stališč, ki so povzeti v zapisniku seje, gre za osebne podatke prisotnih na seji Sveta zavoda organa, kar se tudi šteje za varovane osebne podatke, kot to smiselno izhaja iz že navedene odločbe IP št. 090-289/2015. Vsi navedeni podatki, tako o notranjem delovanju kot tudi varovani osebni podatki, so med seboj tako prepleteni, da jih ni mogoče izločiti oziroma prekriti le preostale vsebine, oziroma bi zaradi tega tako izveden delni dostop popolnoma izgubil vrednost in ne bi bil smiseln oziroma bi samo delno razkrite informacije lahko povzročile celo napačno razumevanje in drugačno oziroma izkrivljeno razlago vsebine, kakršna je dejansko. Na podlagi navedenega je organ v zapisniku 24. seje izločil varovane informacije, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

Zapisnik 27. redne seje Sveta zavoda organa z dne 25. 2. 2021

V zvezi z zahtevo za posredovanje zapisnikov vseh sej Sveta zavoda v letu 2021 je pojasnil, da je bila 27. redna seja edina v letu 2021, vendar je ta zapisnik še v nastajanju oziroma še ni potrjen. V skladu z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Še podrobneje 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ konkretizira Uredba, ki v prvem odstavku 4. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Takšna izjema daje uslužbencem in funkcionarjem organa možnost, da si izmenjujejo stališča, opažanja, pomisleke in druge argumente v zvezi z delovnimi gradivi (odločba IP št. 021-94/2005/6). V skladu s 14. členom Poslovnika o delu sveta zavoda Bolnišnice Golnik – Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo (v nadaljevanju: Poslovnik) se zapisnik potrjuje na naslednji seji sveta zavoda. Vsak član sveta zavoda ima pravico predlagati pripombe k zapisniku. Če so pripombe sprejete, se v zapisnik vpišejo ustrezne pripombe. Tako sprejeti zapisnik podpišeta zapisnikar in predsednik sveta. Druge seje v tem letu še ni bilo in predmetni zapisnik tako še ni dokončno oblikovan in potrjen oziroma bo še lahko predmet usklajevanj. Glede na navedeno je organ odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

Podatki o plačah po profilih zaposlenih (brez imen): neto plače in neto plače z dodatki za leti 2020 in 2021

V zvezi z zahtevo prosilca za dostop do podatkov o plačah po profilih zaposlenih (brez imen), torej neto plače in neto plače z dodatki za leti 2020 in 2021, je pojasnil, da iz prvega odstavka 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS)[4] izhaja, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po šestem odstavku navedenega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDUZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Iz tega izhaja, da so podatki o neto zneskih izplačil varovani, še posebej pa podatek o dodatku za delovno dobo, ki je po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Navedeno potrjujejo tudi odločbe IP (npr. št. 090-32/2020 in št. 090-269/2019) ter sodba in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016. IP je v svoji odločbi št. 090-32/2020 dodal, da podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane na delu in prevoza na delo, kjer je bruto znesek enak neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo tisti osebni podatki, ki niso v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev, opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, npr. zneski neto izplačil, zneski osnov za izračun davčnega odtegljaja, zneski osnov za izračun prispevkov delodajalcev za socialno varnost, zneski davčnih odtegljajev, zneski prispevkov za socialno varnost delojemalcev in zneski delodajalcev za socialno varnost (odločba IP št. 090-269/2019). Iz slednje odločbe IP izhaja tudi, da je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih subjektivnih okoliščin, zato gre v tem primeru za osebne podatke, za razkritje katerih ni pravne podlage. Pri tem je organ dodatno pojasnil še, da kljub temu, da prosilec zahteva podatke o neto plačah brez imen javnih uslužbencev, pa bi se ob hkratnem zahtevanem razkritju profilov posamezni delavci lahko identificirali (npr. pri posameznih profilih je le nekaj zaposlenih, glede na razvrstitev v plačne razrede pri posameznih profilih bi se lahko ugotovile posamezne osebne okoliščine oziroma sam obstoj subjektivnih okoliščin, npr. vzdrževani družinski člani, obstoj kreditov itd.) in tako glede na prej navedeno neupravičeno razkrili njihovi osebni podatki. Glede na navedeno je organ v 2. točki izreka izpodbijane odločbe v celoti zavrnil zahtevo za dostop do podatkov o plačah po profilih (brez imen) za neto plače in neto plače z dodatki za leti 2020 in 2021.

Organ je nato, v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, pri vseh izjemah opravil tudi t. i. test interesa javnosti in presodil, da iz zahteve prosilca ni razvidno in tega ne ugotavlja niti organ, da bi bil javni interes glede razkritja zahtevanih informacij močnejši od interesa organa (notranje delovanje, dokument v izdelavi) ali interesov drugih posameznikov (osebni podatki) za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Pri prekritih oziroma nerazkritih dokumentih pa tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, ali ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca) ne more biti pravna podlaga za njihovo razkritje javnosti. Navedel je še, da se bo prosilec z dostopom do posredovanih dokumentov iz omenjenega uradnega zaznamka organa in tudi v obliki delnega dostopa s fotokopijo dokumentov, navedenih v 1. točki izreka izpodbijane odločbe (Zapisnik 23. seje in Zapisnik 24. seje), ter z zgoščenko s tema dokumentoma, ki so priloga izpodbijane odločbe, lahko seznanil z vsemi informacijami, ki so v javnem interesu oziroma povezani z javnimi sredstvi in opravljanjem dela.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 21. 5. 2021. V pritožbi je izpostavil 38. člen ZSPJS, in sicer določbo prvega odstavka, ki določa, citirano: »Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.«. Na podlagi navedenega tako meni, da predstavljajo podatki o neto plačah informacije javnega značaja, zato prosi za dostop do zahtevanih podatkov. Prav tako prosi za dostop do prekritih vsebin zapisnikov določenih sej Sveta zavoda (23. redna in 24. izredna seja) ali potrditev, da je podana argumentacija za zavrnitev s strani zavezanca upravičena in da torej ne gre za informacije javnega značaja.

 

Ker je prosilec vložil pritožbo neposredno pri IP, jo je IP z dopisom št. 092-80/2021/2 z dne 25. 5. 2021 posredoval v ustrezen preizkus procesnih predpostavk organu.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 045-1/2021/6 z dne 8. 6. 2021, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente predmetne zadeve. Ker je ocenil, da je pritožba zelo splošna in iz nje ne izhajajo nobena konkretna dejstva, dokazi in argumenti, zaradi katerih bi bilo utemeljeno odločiti drugače, organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo. V zvezi z Zapisnikom 24. izredne seje Sveta zavoda organa z dne 5. 10. 2020 je še pojasnil in poudaril, da gre pri prekriti vsebini za zadevo izključno internega značaja oziroma subjektivnih pogledov na takratne razmere v ključni notranje organizacijski enoti (katere sama navedbe le-te zaradi tega ni razkrita), saj bi po nepotrebnem ustvarjalo nezaupanje v zdravljenje v organu oziroma tudi širše v obvladovanje bolezni COVID-19 oziroma epidemije, ki še vedno traja.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, ki se nanaša na prekrite dele zapisnikov 23. redne seje in 24. izredne seje Sveta zavoda organa ter podatke o neto plačah zaposlenih.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevane podatke IP tudi posredoval. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Upoštevaje predmet zahteve in pritožbe prosilca IP tako ugotavlja, da so predmet njegove presoje v tem pritožbenem postopku naslednji dokumenti oziroma podatki:

  • Zapisnik 23. redne seje Sveta zavoda z dne 9. 2020;
  • Zapisnik 24. izredne seje Sveta zavoda z dne 5. 10. 2020;
  • podatki o plačah po profilih zaposlenih (brez imen): neto plače in neto plače z dodatki za leti 2020 in 2021.

Ob tem IP pripominja, da je organ dolžan po ZDIJZ odločiti le o dokumentih, pri katerih so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja v času vložitve zahteve. Povedano drugače, organ je bil dolžan odločiti o zahtevanih dokumentih oziroma podatkih, s katerimi je razpolagal na dan vložitve zahteve, ne pa tudi o zahtevanih dokumentih oziroma podatkih, ki so pri organu nastali po dnevu vložitve zahteve (torej »do posredovanja zahtevanih informacij«).

 

Ker je organ zavrnil dostop do predmetnih podatkov na podlagi izjem od prostega dostopa po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do izjem varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa.

 

IP najprej poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi (pa tudi IP) so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja zavezancev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

 

Varstvo osebnih podatkov in notranjega delovanja organa

 

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, kot je navedel že organ, in le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1 (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka po členu 4(1) predmetne uredbe IP ugotavlja, da zahtevani podatki obsegajo posamezne osebne podatke, kot so imena in priimki fizičnih oseb, njihova delovna mesta oziroma funkcijo, njihova stališča oziroma mnenja, pa tudi podatke o osebnih okoliščinah (zdravstvenih, …). IP je zato preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu navedene uredbe.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ kot javni zavod spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi slednje se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Tako niso varovani podatki o imenih in priimkih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, njihovi funkciji oziroma delovnem mestu in podpisih ter vsi drugi podatki, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ob tem IP pripominja, da tudi posamezniki, ki opravljajo javnopravne naloge kot npr. člani sveta javnega zavoda, ne zastopajo svojih osebnih interesov, ampak opravljajo funkcijo v imenu in za račun organa, katerega člani so. Povedano drugače, z imenovanjem so določeni za opravljanje javne funkcije, zato so podatki v zvezi z opravljanjem njihove funkcije prosto dostopni (ime, priimek, funkcija, podpisi, …).

 

Zapisnik 23. redne seje Sveta zavoda z dne 21. 9. 2020

 

IP je vpogledal v prekrite podatke pri točki »6) Razno« in sledil utemeljitvi organa, da predstavljajo prekriti podatki varovane osebne podatke. IP namreč ugotavlja, da prekriti podatki ne predstavljajo le osebnega stališča razpravljajočega, ampak se mnenje nanaša tudi na določeni fizični osebi, ki bi bili z njihovim razkritjem določeni oziroma določljivi. Prav tako je mogoče slediti utemeljitvi organa, da ne gre za absolutno javne podatke, torej podatke, ki bi bili povezani s porabo javnih sredstev oziroma z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.

 

Zapisnik 24. izredne seje Sveta zavoda z dne 5. 10. 2020

 

IP je v tem delu delno sledil utemeljitvi organa, da ni pravne podlage za razkritje podatkov. Po vpogledu v prekrite podatke je namreč IP ugotovil, da se je razprava nanašala na organizacijo dela notranje organizacijske enote v povezavi dela z bolniki s COVID-19 in določenimi tveganji zaposlenih pri tem. Kot je navedel že organ, se posamezni podatki nanašajo na starostne, zdravstvene in druge okoliščine zaposlenih pri opravljanju dela v notranje organizacijski enoti oziroma sposobnostih za opravljanje dela posameznih delavcev. Prav tako IP ugotavlja, da so v prekritih podatkih izražena tudi osebna stališča posameznikov v povezavi s posameznimi fizičnimi osebami, in da se je razprava nanašala tudi na konkretno organizacijo dela v notranji organizacijski enoti. IP je tako sledil tudi utemeljitvi organa, da posamezni podatki predstavljajo notranje delovanje organa. Organ namreč prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja:

  • podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,
  • razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test).

 

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oziroma presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Namen te izjeme je torej varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj. Tudi Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

 

IP ugotavlja, da gre v prekritem delu zapisnika pri posameznih zahtevanih podatkih ne samo za varovane osebne podatke, ampak tudi za podatke, iz katerih izhaja način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Posamezni podatki se namreč v povezavi z določenimi osebnimi okoliščinami posameznikov povezujejo z organizacijo dela organa v tej notranje organizacijski enoti. Gre za navedbo določenih dejstev v zvezi s tem, predvsem pa stališč oziroma mnenj posameznikov in predlogov. Povedano drugače, gre za medsebojno komunikacijo razpravljajočih, ki se nanaša na notranje delovanje organa, in s tem je izpolnjen prvi pogoj za obstoj predmetne izjeme. Po oceni IP pa je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme. Namen te izjeme je namreč ravno v varovanju procesa notranjega razmišljanja in izražanja kritičnih mnenj. Razkritje te komunikacije bi, po oceni IP, povzročilo motnje v delovanju institucije, saj bi onemogočilo neobremenjeno in odprto razmišljanje in komunikacijo v takšnih primerih. Poleg tega pa je ugotoviti tudi, da je razprava tekla o temi, za reševanje katere sicer Svet zavoda organa ni pristojen.

 

IP pa ugotavlja tudi, da je delni dostop pri obravnavanih podatkih, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe, 24. izredne seje Sveta zavoda mogoč, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

IP torej ni v celoti sledil organu, da posameznih podatkov ni mogoče izločiti oziroma prekriti oziroma bi zaradi tega tako izveden delni dostop popolnoma izgubil vrednost in ne bi bil smiseln oziroma bi samo delno razkrite informacije lahko povzročile celo napačno razumevanje in drugačno oziroma izkrivljeno razlago vsebine, kakršna je dejansko. Ravno nasprotno, po oceni IP je z vidika transparentnosti dela Sveta zavoda organa in organa samega relevantno, o čem okvirno je tekla razprava, saj bi s prekritjem celotne vsebine razprave lahko bil učinek ravno nasproten in bi bilo nezaupanje v zdravljenje v organu oziroma tudi širše v obvladovanje bolezni COVID-19 večje. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca v tem delu delno ugodil.

 

Podatki o plačah po profilih zaposlenih (brez imen): neto plače in neto plače z dodatki za leti 2020 in 2021

 

Prvi odstavek 38. člena ZSPJS v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju določa, da so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po šestem odstavku navedenega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri tem ni dvoma, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa (tako npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011). Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada) dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

 

Kot je pravilno ugotovil že organ, podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane na delu in prevoza na delo, kjer je bruto znesek enak neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Povedano drugače, organ nima pravna podlage, da bi prosilcu posredoval podatke o neto plačah in neto plačah z dodatki po profilih zaposlenih, pa čeprav brez imen zaposlenih.

 

Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da neto zneske izplačil niso javno dostopni. Ti podatki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca oziroma bi prekomerno posegli v njegovo zasebnost, zato so varovani. IP tako poudarja, da so podatki o neto zneskih izplačil varovani, razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov.

 

Ker se je organ v izpodbijani odločbi opredelil še do testa interesa javnosti, se do tega testa v nadaljevanju opredeljuje tudi IP.

 

Test interesa javnosti

 

Test interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[5] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

 

IP ugotavlja, da pri prekritih oziroma nerazkritih zahtevanih podatkih ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kot je to IP poudaril že predhodno, zato se na tem mestu sklicuje na svojo predhodno utemeljitev. Prav tako se zahtevani podatki ne nanašajo na druge družbeno pomembne teme, kot so npr. javna varnost in zdravje, in v zvezi s predmetnimi podatki ni zaslediti širše družbene ali parlamentarne razprave.

 

IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru niso izražene okoliščine v prid interesu javnosti. Tehtanje okoliščin v danem primeru namreč IP pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja podatkov, ki predstavljajo osebne podatke posameznih fizičnih oseb oziroma notranje delovanje organa. Posledično se tako ti podatki, ki jih zahteva prosilec, varujejo. Tudi varovanja podatkov, ki predstavljajo osebne podatke in notranje delovanje organa, je namreč v javnem interesu. IP je torej sledil utemeljitvi organa, da v obravnavanem primeru javni interes glede razkritja zahtevanih informacij ni močnejši od interesa organa (notranje delovanje) ali interesov drugih posameznikov (osebni podatki) za omejitev dostopa do zahtevanih informacij.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] Uradni list RS, št. 24/16.

[2] Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[3] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[4] Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF,  46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18.

 

[5] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.