Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - UKC Ljubljana

+ -
Datum: 26.01.2023
Številka: 090-3/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja, Javna naročila, Osebni podatek

POVZETEK:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja za obdobje od 1. 1. 2021 dalje v zvezi z javnim natečajem nakupa bronhoskopov za enkratno uporabo zahteval posredovanje določene konkretno navedene dokumentacije. Organ je zahtevi prosilca v celoti ugodil, zavrnil je zahtevo le v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in ker dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, nima. V pritožbenem postopku je IP pritožbi delno ugodil, saj je ugotovil, da organ prosilcu ni omogočil dostopa do prej veljavnega pravilnika o javnem naročanju in do določenih osebnih podatkov v razpisni dokumentaciji, ki so javni. Ker je bilo tudi v pritožbenem postopku ugotovljeno, da določene informacije, v zvezi s katerimi je prosilec vztrajal tudi v pritožbi (»protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo«, in »odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih«) pri organu ne obstajajo, je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-3/2023/5

Datum: 26. 1. 2023

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .. (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 11. 2022, zoper odločbo št. ZDIJZ 74/2022 z dne 9. 11. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 29. 11. 2022 se delno ugodi in se odločbo št. ZDIJZ 74/2022 z dne 9. 11. 2022 Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana delno odpravi, ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati na njegov elektronski naslov skeniran:

-       Pravilnik o javnem naročanju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z dne 22. 12. 2017 z vsemi spremembami in dopolnitvam,

-       Vzorec pogodbe kot del ponudbene dokumentacije javnega naročila JN005949/2021-B01:

o    družbe GALEX, d. o. o., in družbe Karl Storz, d. o. o., tako da prekrije ime skrbnika pogodbe in pooblaščenega predstavnika strank za naročaje na strani izvajalca ter osebne službene elektronske naslove in telefonske številke,

o    Družbe Meditrina, d. o. o.,

o    Družbe Pharmamed-Mado, d. o. o., tako da prekrije pooblaščenega predstavnika strank za naročaje na strani izvajalca in

-       Vzorec pogodbe kot del ponudbene dokumentacije javnega naročila JN005437/2018-B01 družbe Pharmamed-Mado, d. o. o. z dne 2. 10. 2020, 10. 9. 2019, 10. 9. 2019, tako da prekrije pooblaščenega predstavnika strank za naročaje na strani izvajalca.

 

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

 

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 12. 10. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pri čemer je navedel, da za obdobje od 1. 1. 2021 dalje ter v zvezi z nakupom bronhoskopov za enkratno uporabo zahteva posredovanje fotokopije: -pogodbe, - ponudbene dokumentacije, - zapisnike o testiranju, - ocenjevalne liste, - sklepe o imenovanju komisije za izbor ponudnikov, - pravilnik o postopkih imenovanja komisije za izbor, - račune za nakup, - reklamacijske zapisnike, - korespondenco z dobavitelji in ponudniki, - protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo, - pravilnik o vodenju postopka javnega naročanja in določanja izbire postopka ter opredelitve sklopov, - odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih. Ob tem se sklicuje na obstoj javnega interesa. Informacije je zahteval v elektronskem zapisu na nosilcu oziroma po elektronski pošti.

 

Z izpodbijano odločbo je organ zahtevi prosilca delno ugodil in s prvo točko izreka prosilcu omogočil dostop do: - pogodba št. 4909-2019 z dne 3. 1. 2020, pogodba št. 4910-2019 z dne 3. 1. 2020, pogodba št. 3659-2020 z dne 21. 10. 2020 in pogodba št. 0361-2022 z dne 9. 2. 2022, - ponudbena dokumentacija ponudnikov GALEX d. o. o., KARL STORZ d. o.o., MEDITRINA d. o. o. in PHARMAMED-MADO, d. o. o., predložena v postopku javnega naročanja za »NAKUP BRONHOSKOPOV ZA ENKRATNO UPORABO«, objavljenega na portalu javnih naročil pod št. JN005949/2021-B01 (razen v delu osebnih podatkov oseb, zaposlenih pri ponudnikih in dobaviteljih, kot navedeno v 2. točki izreka odločitve); - ponudbena dokumentacija ponudnika PHARMAMED-MADO, d. o. o., predložena v postopku javnega naročanja za »NAKUP MEDICINSKO POTROŠNEGA MATERIALA«, objavljenega na portalu javnih naročil pod št. JN005437/2018-B01 (razen v delu osebnih podatkov oseb, zaposlenih pri ponudniku oz. dobavitelju, kot navedeno v 2. točki izreka odločitve); - Zapisnik sestanka 14. 1. 2022 (»Pregled ponudb in vzorcev«); - Sklep o imenovanju v komisijo za javna naročila št. 8450801 10-058-21 z dne 1.4. 2021 in 845080110-076-19 z dne 10. 7. 2019; - poslovnik komisije za javna naročila z dne 22. 12. 2017, računi št.: 2022/1653, 2022/1652, 2022/1654, 2022/1609, 2022/1607, 2022/1521, , 2022/1483, 2022/1484, 2022/1475, 2022/1422, 2022/650, 2022/1356, 2022/1357, 2022/1309, 2022/1262, 2022/1263, 2022/1232, 2022/1167, 2022/1169, 2022/1168, 2022/1166, 2022/1116, 2022/1078, 2022/1077, 2022/1044, 2022/1043, 2022/1012, 2022/976, 2022/869, 2022/833, 2022/834, 2022/771, 2022/681, 2022/564, 2022/563, 2022/541, 2022/542, 2022/525, 2022/467, 2022/466, 2022/408, 2022/388, 2022/364, 2022/347, 2022/312, 2022/296, 2022/268, 2022/218, 2022/246, 2022/245, 2022/244, 2022/207 ter brez številk z dne 17. 1. 2022, 26. 1. 2022, 10. 1. 2022 in 24. 1. 2022, - reklamacijski zapisnik, s strani Področja za nabavno dejavnost UKC Ljubljana prejet dne 22. 9. 2022; - korespondenca z dobavitelji in ponudniki oziroma naslednja elektronska sporočila (z izjemo osebnih podatkov oseb, zaposlenih pri ponudnikih in dobaviteljih, kot navedeno v 2. točki izreka) naslednjih datumov: 4. 10. 2022, 30. 9. 2022, 26. 9. 2022, 20. 4. 2022, 9. 5. 2022, 22. 9. 2022, 2. 3. 2022, 1. 3. 2022, 22. 2. 2022, 9. 2. 2022, 8. 6. 2022, 25. 1. 2022, 21. 1. 2022, 21. 1. 2022, 21. 1. 2022, 21. 1. 2022, 21. 1. 2022, 20. 1. 2022 19. 1.2022, pravilnik o javnem naročanju z dne 1. 9. 2021. Z drugo točko izreka je organ zahtevo prosilca v preostalem delu zavrnil, in sicer glede protokola testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo, glede osebnih podatkov oseb, zaposlenih pri ponudnikih/dobaviteljih, iz korespondence z dobavitelji in ponudniki glede osebnih podatkov oseb, zaposlenih pri ponudnikih/dobaviteljih, iz ponudb ponudnikov ter glede odločitve o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je zavrnil dostop do osebnih podatkov za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. Ob tem se je opredelil do navedb prosilca o javne interesu in podal stališče, da v konkretnem primeru ni zatrjevanih oziroma podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevaje na test interesa javnosti. V delu zahteve, ki se nanaša na »protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo«, in »odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih« pa je zahtevo zavrnil iz razloga, ker z dokumentom ne razpolaga. Organ je s tem v zvezi dodatno pojasnil, da mu kot naročniku in zavezancu po Zakonu o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJN-3) razdelitev posameznega javnega naročila na sklope nalaga že 73. člen ZJN-3. Ob tem je pojasnil, da je organ zahtevo v delu, v katerem z dokumenti ne razpolaga, zavrnil in je ni odstopil drugemu organu, saj mu ni znano, da bi drug organ (lahko) razpolagal z zahtevanimi informacijami.

 

Dne 29. 11. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper celotno odločbo. V njej na splošno navaja stališča o tem, kaj je namen dostopa do informacij javnega značaja in kaj je namen testa interesa javnosti. Glede konkretnega primera pa podaja stališče, da je izvedba testa interesa javnosti popolnoma izostala, zato je odločba nezakonita že iz tega razloga. Glede obstoja dokumenta pa prosilec v pritožbi navaja, da se organ ne more razbremeniti obveznosti posredovanja informacij javnega značaja, če jih lahko prikliče iz informacijskega sistema. Pojasnilo, da ne razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi v delu, ki se nanaša na »protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo«, in »odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih« ni utemeljeno. Po mnenju prosilca ZDIJZ materializirano obliko informacij našteva le primeroma in je treba definicijo informacije javnega značaja tolmačiti široko.

 

V zvezi s pritožbo prosilca je organ ponudnike družbe: …., seznanil s tekom obravnavanega postopka in jih kot morebitne stanske udeležence povabil, da v roku priglasijo svojo udeležbo. V roku za priglasitev noben od pozvanih ponudnikov ni priglasil udeležbe, zato je organ dne 5. 1 2023 na podlagi 245. člena ZUP, poslal IP celotno dokumentacijo. Ker iz posredovane dokumentacije ni bilo razvidno, ali je prosilec pravočasno vložil pritožbo, je IP dne 6. 1. 2023 opravil pri organu telefonsko poizvedbo, o čemer je napravil uradni zaznamek št. 090-3/2023/2. Odločba je bila prosilcu vročena dne 14. 11. 2022, tako da je rok za pritožbo potekel 29. 11. 2022, na pritožbi pa je odtisnjena štampiljka 30. 11. 2022. Organ je pojasnil, da kuverte o vloženi pritožbi ne hrani, da pa je s poizvedbo na vložišču organa ugotovil, da je bila pritožba poslana priporočeno po pošti in ni bila vložena neposredno pri organu. IP je tako zaključil, da je pritožba pravočasna. Dne 25. 1. 2023 je IP pri organu opravil ogled in camera, o katerem je nastal zapisnik o ogledu in camera št. 090-3/2023/4.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Iz pritožbe prosilca izhaja, da izpodbija odločbo organa v celoti, pri tem navaja, da test interesa javnosti ni bil izveden ter v zvezi z obstojem dokumentov izpostavlja, da za informacijo javnega značaja dokumenti niso nujno le v fizični obliki ter dvomi o obstoju dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi v delu, ki se nanaša na »protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo«, in »odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih«. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu omogočil dostop do vseh dokumentov, ki ustrezajo njegovi zahtevi in organ z njimi razpolaga. Zahtevo je zavrnil le v delu, v katerem z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in v delu izjeme varstva osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP najprej preverjal utemeljenost zavrnitve zahteve v delu, ki se nanaša na obstoj dokumentov in v nadaljevanju zavrnilni del izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov.

 

Glede obstoja zahtevanih dokumentov

 

Iz zahteve prosilca izhaja, da je za obdobje od 1. 1. 2021 dalje ter v zvezi z nakupom bronhoskopov za enkratno uporabo zahteval posredovanje fotokopije: -pogodbe, - ponudbene dokumentacije, - zapisnike o testiranju, - ocenjevalne liste, - sklepe o imenovanju komisije za izbor ponudnikov, - pravilnik o postopkih imenovanja komisije za izbor, - račune za nakup, - reklamacijske zapisnike, - korespondenco z dobavitelji in ponudniki, - protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo, - pravilnik o vodenju postopka javnega naročanja in določanja izbire postopka ter opredelitve sklopov, - odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih. Organ je v postopku dostopa do informacij javnega značaja prepoznal kot zahtevane dokumente, dokumente, ki so nastali v postopku javnega naročila JN005949/2021-B01 in JN005437/2018-B01. V okviru javnega naročila JN005437/2018-B01, z nazivom »Nakup medicinsko potrošnega materiala«, se je v sklopu 10. skupine nanašal tudi na nakup bronhoskopov za enkratno uporabo. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je bilo navedeno javno naročilo sklenjeno za obdobje 4 let, torej tudi za leto 2021, na katero se je nanašala tudi zahteva prosilca. Iz navedenega javnega naročila je organ prosilcu omogočil dostop do treh pogodb s ponudnikom …, d. o. o. v celoti, do treh ponudbenih dokumentacij navedenega ponudnika, pri čemer je na Vzorcu pogodbe prekril določene osebne podatke, sklep o imenovanju komisije za javno naročilo JN005437/2018-B01, račune v celoti. Ob tem je na ogledu in camera organ pojasnil, da v času navedenega javnega naročila, na trgu ni bilo drugih ponudnikov, razen …, d. o. o., ta pa je pristopil k Okvirnemu sporazumu, stroka organa pa je poznala bronhoskop za enkratno uporabo ponudnika …, d. o. o. že od prej. Iz navedenega razloga se testiranje vzorca ni izvajalo in zato organ dokumenta, ki ustreza zahtevi prosilca v »zapisnike o testiranju« in »ocenjevalne liste«, nima. Nadalje je organ pojasnil, da se je kasneje na trgu pojavilo več ponudnikov in zato se je tudi izvedlo novo javno naročilo, da se omogoči konkurenca. O obstoju dokumentov se je IP na ogledu in camera prepričal z vpogledom v dokumentacijo javnega naročila JN005437/2018-B01 pri organu. Prav tako je organ na ogledu in camera pojasnil, da nima reklamacijskih zapisnikov javnega naročila JN005437/2018-B01, te pa se tudi niso nahajali med dokumentacijo javnega naročila JN005437/2018-B01. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da se je javno naročilo JN005437/2018-B01 izvajalo na podlagi Pravilnika o javnem naročanju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z dne 22. 12. 2017, dopolnjen dne 16. 4. 2018. Naveden pravilnik je prenehal veljati z uveljavitvijo Pravilnika o javnem naročanju z dne 1. 9. 2021, do katerega je organ prosilcu že omogočil dostop. Ker se je zahteva prosilca nanašala tudi na obdobje leta 2021, ko je še veljal Pravilnik o javnem naročanju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je IP s to odločbo prosilcu v tem delu pritožbe ugodil in mu omogočil dostop tudi do navedenega pravilnika.

 

Glede dela zahteve, ki se nanaša na protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo in na odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih

 

Informacija javnega značaja, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ, je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

 

Na ogledu in camera je organ pojasnil, da glede dela zahteve, ki se nanaša na odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih, z dokumentom ne razpolaga. Ob tem je pojasnil, da ZJN-3 omogoča razpis po sklopih. O tem, da se bo javno naročilo izvedlo po skopih, odloči predsednik komisije, vendar o tem ne nastane poseben dokument. Glede obstoja protokola testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov, je organ pojasnil, da je velik naročnik in da za vsako naročeno blago nima posebnega protokola. Če bi bil poseben protokol, b bil del razpisne dokumentacije. Glede razpisa iz leta 2021 je organ pojasnil, da je bilo opravljeno testiranje v simulacijskem centru UKC na bronho-boyu, ki predstavlja model pacienta.

 

Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22– odl. US in 100/22– ZNUZSZS, nadaljevanju ZJN-3) v 4. členu med načeli določa načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnost, in sicer, da mora naročnik izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Obravnavana postopka javnega naročanja iz leta 2018 in iz leta 2021 sta bila izvedena na podlagi 40. člena kot odprt postopek in v nadaljevanju je bil sklenjen okvirni sporazum, ki ga ureja 48. člena ZJN-3. 73. člen ZJN-3 ureja razdelitev javnega naročila po sklopih, in sicer določa, da če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom. 77. člen ZJN-3 v j) točki osmega odstavka določa, da naročnik preverja tehnične sposobnosti ponudnika med drugim v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti z vzorci, če to zahteva naročnik. Pri organu ureditev javnih naročil urejajo Poslovnik komisije za javna naročila, Pravilnik o javnem naročanju in Pravilnik o javnem naročanju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z dne 22. 12. 2017, z vsemi spremembami in dopolnitvam. Slednja dva v 19. oziroma 20. členu določata, da morajo o ocenjevanju vzorcev in izpolnjevanju strokovnih zahtev posameznega ponudnika ter o izpolnjevanju pravno formalnih in komercialnih pogojev pristojni člani Komisije podati pisno poročilo predsedniku Komisije. Morebitno neizpolnjevanje pogojev mora biti v poročilu natančno in jasno obrazloženo.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

 

Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

 

V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ z dokumentoma »protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo« in »odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih«, ne razpolaga. Glede na zgoraj navedeno zakonodajo in predpise organa obveznost priprave te vrste dokumentov tudi ne izhaja. IP je prav tako vpogledal v javno objavljeno razpisno dokumentacijo obeh javnih naročil JN005949/2021-B01 in JN005437-B01 in v obeh Okvirnih sporazumih obstoj navedenih dokumentov ni predviden. Obstoj teh dokumentov pa tudi ni bil ugotovljen na ogledu in camera dne 25. 1. 2023.

 

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, na način kot jih prosilec želi pridobiti, niti ali bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati na način, kot jih želi pridobiti prosilec. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

 

V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentoma »protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo« in »odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih«, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj takšna obveznost ne izhaja iz veljavne ureditve, v zvezi z obravnavanim zadevami pa obstoj takšnih dokumentov ni izhajal niti iz vpogleda v obravnavni javni naročili. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v tem delu niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

 

Glede izjem varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ dostop do določenih dokumentov, s katerimi razpolaga in ustrezajo zahtevi prosilca, opravil z delnim dostopom zaradi varstva osebnih podatkov. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več (ZVOP-2 pa v času odločanja organa še ni bil sprejet). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Po določilu člena 4(1) navedene uredbe pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP tako po vpogledu v predmetne dokumente ugotavlja, da ti nedvomno obsegajo osebne podatke, kot so podatki o imenih in priimkih fizičnih oseb, njihovi kontaktni telefon in elektronski naslov, položaju in podpisih.

Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov v drugi točki 4. člena opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov pa v členu 86 določa tudi, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu navedene uredbe. IP je zato preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zaradi varstva osebnih podatkov opravil delni dostop v ponudbeni dokumentaciji vseh ponudnikov, in sicer v vzorcu pogodbe, pri čemer je med drugim prekril vse podatke pooblaščenega predstavnika stranke za naročanje na strani izvajalca, skrbnika pogodbe, podpisnika pogodbe in tudi podatke iz elektronske korespondence, pri čemer je prekril kontaktne podatke o osebi izvajalca.

Upoštevaje navedeno IP v obravnavanem primeru ugotavlja:

·         Zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi slednje se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Tako v presojanih dokumentih niso varovani podatki o imenih in priimkih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, njihovi funkciji oziroma delovnem mestu in podpisih.

  • Niso varovani podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje (prokuristov), za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru.
  • Podatki o službeni telefonski številki in službenem naslovu e-pošte niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja. Če subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne.

V obravnavnem primeru ponudbene dokumentacije, tj. vzorcev pogodb je IP ugotovil, da je organ prekril tudi imena in priimke skrbnika pogodbe na strani izvajalca, čeprav je bil eden od zgoraj navedenih in so podatki tako javni. Po drug strani pa je IP ugotovil, da je organ pravilno prekril podatke oseb, katerih podatki niso javni. O teh dokumentih je odločil na način ko izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na korespondenco z dobavitelji, organ osebnih podatkov, ki bi morali biti javni, ni prekril.

Test interesa javnosti

 

Čeprav je prosilec zgolj lapidarno v pritožbi navedel, da je podan prevladujoč interes javnosti, se je IP opredelil tudi do te pritožbene navedbe. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, opomba IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, opomba IP).

 

Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek konkretnega posameznika, na katerega se nanaša zahteva. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

 

V delu zahteve, ki se nanaša na informacije, ki pri organu ne obstajajo, IP pojasnjuje, da so v tem delu navedbe o obstoju prevladujočega interesa javnosti nerelevantne. Test interesa javnosti nastopi, ko je v zvezi z obstoječim dokumentom podana določena izjema od prostega dostopa. Ker v zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na protokol testiranja oziroma pravila glede načina in pogojev testiranja bronhoskopov za enkratno uporabo in na odločitev o gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila za nakup bronhoskopov za enkratno uporabo po sklopih, dokumenti ne obstajajo, presoja javnega interesa ne pride v poštev.

 

Glede na zgornjo obrazložitev je izjema varstva osebnih podatkov podana za podatek o skrbniku pogodbe in o pooblaščenem predstavniku strank na strani izvajalca, njihovi kontaktni podatki ter o teh podatkih iz elektronske korespondence. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do podatkov o posamezniku, ki je del zasebnega sektorja, njegovih kontaktnih podatkov, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne informacije. Splošno sklicevanje prosilca, da je podan prevladujoč javni interes ni utemeljeno. Po oceni IP to niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih temelji opredelitev izjeme od prostega dostopa v konkretnem primeru.

 

V osnovi je torej podan javni interes po varovanju osebnih podatkov zadevnega posameznika, kar pa ne pomeni, da ni v določenih okoliščinah mogoč širši dostop do konkretnih informacij iz obravnavanih dokumentov. Torej zgolj konkretni razlogi, za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena t.i. izjema varstva osebnih podatkov. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za podatke, ki so predmet presoje, saj je izhajal iz prepričanja, da bi morala biti celotna vsebina v teh dokumentih javna, kar kot rečeno, ni v skladu s pomenom in smislom instituta testa interesa javnosti, ki je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo varovane osebne podatke, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča RS,[1] ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, do katerih je organ oziroma IP zavrnil dostop v skladu s 1. točko izreka izpodbijane in te odločbe.

 

Ker je organ v delu napačno ugotovil dejansko stanje, je IP pritožbi prosilca glede dostopa do Pravilnika o javnem naročanju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in do določenih osebnih podatkov kot izhaja iz prve toče izreka te odločbe delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločitev v tem delu delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Glede preostalega dela pritožbe je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna, saj je organ prosilcu omogočil dostop do vseh dokumentov, s katerimi razpolaga, zato je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Glej na primer sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, opr. št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012, ipd.