prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-275/2022
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi celotne zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-275/2022/4
Datum: 4. 10. 2022
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 9. 2022, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 16. 9. 2022 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022, se zavrne.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je s posameznimi zahtevami od organa zahteval dostop do naslednjih informacij javnega značaja:
- do e-izpisa seznama vseh aktivnosti, ki so bile izvedene v okviru prijav v zadevi … (zahteva z dne 16. 8. 2022);
- do e-izpisa seznama aktivnosti (dokumentov) iz IS TIRS v zadevi 0611-20/2022- … (zahteva z dne 23. 8. 2022);
- do seznama vseh aktivnosti (vhodni in izhodni dokumenti, zapisniki, uradni zaznamki, odločbe, sklepi), ki so bile izvedene na osnovi vseh prijav v zadevi … (zahteva z dne 29. 8. 2022);
- do seznama vseh aktivnosti (vhodni in izhodni dokumenti, zapisniki, uradni zaznamki, odločbe, sklepi), ki so bile izvedene v zadevi … na osnovi vseh prosilčevih prijav (zahteva z dne 31. 8. 2022);
- do izpisa seznama vseh evidentiranih aktivnosti v IS TIRS v zadevi 0611-20/2022 (zahteva z dne 1. 9. 2022);
- do seznama aktivnosti, ki so bile izvedene v zadevi … (…) na osnovi vseh prosilčevih prijav (zahteva z dne 5. 9. 2022).
Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-28/2022-7 z dne 13. 9. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahteve prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja v celoti zavrnil. Uvodoma je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel zahteve prosilca ter navedel, da gre v konkretnem postopku za zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zato je zadevo obravnaval po ZDIJZ, in ker gre za več funkcionalno povezanih zahtev, je vse zahteve obravnaval v okviru enega postopka. Nadalje je navedel, da je organ pri presoji zahteve preko evidence IS TIRS opravil vpogled v vse obstoječe dokumente, ki so nastali na podlagi prosilčevih sporočil, naslovljenih na organ. Prosilec je pred pričetkom tega postopka v letih 2021 in 2022 na organ naslovil večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je organ že odločal. Vsebinske odločitve so bile sprejete v zadevah št: 090-8/2021, 090-15/2021, 090-16/2021, 090-18/2021, 090-19/2021, 090-20/2021, 090-21/2021, 090-27/2021, 090-28/2021, 090-29/2021, 090-32/2021, 090-36/2021, 090-3/2022, 090-6/2022, 090-7/2022, 090-9/2022, 090-12/2022, 090-13/2022, 090-16/2022 in 090-23/2022, na podlagi katerih je prosilcu delno ali v celoti posredoval zahtevano dokumentacijo, če je z njo razpolagal. Nadalje je bil opravljen vpogled v zadeve št. 090-27/2021, št. 090-32/2021, št. 090-36/2021 in št. 090-17/2022, v katerih so bile izdane zavrnilne odločbe št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022, ter št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022 zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer so prve tri odločbe že pravnomočne, o zadnji pa je v okviru pritožbe odločal tudi IP in potrdil odločitev organa. Prav tako sta presojo v pritožbenem postopku pri IP prestali tudi odločbi št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45, ki se je strinjal z odločitvijo organa, da gre pri ravnanju prosilca za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dne 9. 8. 2022 je bila prosilcu izdana še ena zavrnilna odločba (št. 090-26/2022-18), in sicer prav tako zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki pa še ni pravnomočna. Organ ugotavlja, da prosilec kljub vsem izdanim odločbam še vedno nadaljuje z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja na enak način, kot izhaja iz navedenih zavrnilnih odločb, ki so bile izdane zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec torej s svojimi zahtevami še vedno prekomerno obremenjuje organ, vlaga nove identične zahteve, čeprav rok za odločitev o prvotno vloženi zahtevi še sploh ni potekel (npr. zahteva z dne 23. 8. 2022 in zahteva z dne 1. 9. 2022), izvršuje pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način in ne uresničuje namena ZDIJZ, ki je v izvajanju nadzorne funkcije javnosti. Poleg tega organ pojasnjuje, kar je poudaril tudi IP v svoji odločbi št. 090-213/2022/2 z dne 1. 9. 2022, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, da se prekomerno ovira celotno delo organa in uradne osebe. Organ ponovno poudarja, da tudi v konkretnem primeru ne gre za to, da bi se želel organ izogibati posredovanju informacij javnega značaja, saj je prosilcu tudi po že izdanih odločbah zaradi zlorabe pravice, v nekaterih zadevah ugodil ali delno ugodil in mu posredoval zahtevano dokumentacijo, to pa iz razloga, ker je prosilec začasno prenehal z vlaganjem zahtev na način, ki kaže na zlorabo. Zadnja vsebinska odločba je bila prosilcu izdana v zadevi št. 090-23/2022 z dne 22. 6. 2022, s katero je bilo zahtevi prosilca delno ugodeno. Po prejemu nekaterih dokumentov, še posebej v povezavi z zadevo …., pa je prosilec ponovno uporabil enak modus operandi, kot je natančno opisan v odločbah št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34, št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022 in št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022., zato organ ocenjuje, da prosilec ponovno izvršuje svojo pravico v nasprotju z določbami ZDIJZ in je njegove zahteve potrebno zavrniti iz razloga zlorabe pravice. Organ tudi pojasnjuje, da ga prosilec že od leta 2020 sistematično zasipava z elektronskimi sporočili, v katerih opozarja na nepravilnosti, večinoma pri varovalni osebni opremi, s svojimi ravnanji pa opozarja, na po njegovem mnenju, neučinkovitost organa in neustrezno organiziran nadzor, ter želi na vsak način usmerjati delo organa s svojimi predlogi, kje, kdaj in kako naj inšpektorji opravljajo nadzor, kar je bilo ugotovljeno že v prejšnjih odločbah v zvezi z zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Usmerjanje organa je naloga glavnega inšpektorja oziroma inšpektorice. V preteklih sporočilih je prosilec izražal prepričanje, da imajo inšpektorji neustrezne usmeritve za delo in podajal svoje predloge za izboljšanje dela (npr. dokument št. 090-36/2021-13). S takšnim načinom vlaganja prijav, zahtev za dostop do informacij javnega značaja in izražanjem stališč na splošno, prosilec nadaljuje, kar izhaja npr. iz dokumenta št. 090-28/2022-4 z dne 31. 8. 2022, kjer ponovno poudarja neučinkovitost nadzora s strani organa, in dokumenta št. 090-28/2022-1 z dne 16. 8. 2022, kjer navaja, da bi moral organ nadzor izvesti bolj dosledno in celovito ter učinkovito. Glede nadzora na tehničnem področju, kamor sodi tudi nadzor osebne varovalne opreme, poleg tega pa tudi npr. nadzor elektromagnetne združljivosti, tlačne opreme, nizkonapetostne električne opreme, plovil za rekreacijo, radijske opreme, varnosti strojev, varnosti dvigal, varnost potrošniških proizvodov ipd., je organ pojasnil, da na Tržnem inšpektoratu RS ta nadzor izvaja manj kot 30 inšpektorjev, zato je praktično nemogoče, da bi le-ti, poleg vseh ostalih nalog na tehničnem področju, lahko na trgu pregledali vse dostopne maske, saj je že samo področje nadzora osebne varovalne opreme zelo široko in obsega poleg zaščitnih mask tudi ostale proizvode. Dogajanje na trgu zaščitnih mask je živahno, prodajalec določeno časovno obdobje prodaja eno znamko mask, ko te niso dobavljive, začne prodajati drugo znamko, potem spet tretjo. Zaščitna oprema je bila v času epidemije in tudi sicer sedaj prioriteta nadzora organa, pričakovanje prosilca kot prijavitelja, ki izhaja iz vseh njegovih sporočil organu, pa je da se preveri prav vsaka maska, ki je dostopna na slovenskem trgu. Glede na razpoložljive kadrovske resurse bi to pomenilo, da se nadzira le zaščitne maske, kar pa je nerealno, poleg tega bi takšno postopanje pomenilo zanemarjanje drugih področij dela organa. Iz tega razloga organ nadzor opravlja v skladu z oceno tveganja in splošnim stanjem na trgu, pregleduje pa proizvode, za katere oceni, da je tveganje za nepravilnosti večje in posledično predstavljajo večje tveganje pri uporabnikih. Organ nadzira tudi številna druga področja, zato mora svoje kadrovske resurse izkoristiti in razporediti tako, da je prisoten na vseh področjih dela, ki jih oceni kot kritične v določenem obdobju in ne samo na enem področju in še to na tistem, na katerega ga s svojimi prijavami usmerja prijavitelj. Prav tako je organ v obdobju od 1. 1. 2021 do 13. 9. 2022 (datum izdaje te odločbe) od prosilca prejel 116 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar po mnenju organa kaže na to, da ne gre za povprečnega prosilca po ZDIJZ. Dodatno temu pritrjuje tudi podatek, da je organ sicer na leto povprečno prejel od 25 do 30 vseh zahtev po ZDIJZ. V sistemu IS TIRS je od 1. 2. 2020 do 8. 8. 2022 evidentiranih skupaj 1528 dokumentov, ki so bili prejeti z elektronskega naslova prosilca. Za obdobje od 31. 5. 2022, torej po izdani predzadnji zavrnilni odločbi št. 090-17/2022-18 do 8. 8. 2022, je zavedenih 98 vhodnih dokumentov z elektronskega naslova prosilca. Po tem datumu do dneva izdaje izpodbijane odločbe pa je zavedenih še dodatnih 25 dokumentov, ki so bili na organ posredovani z elektronskega naslova prosilca. Organ ocenjuje, da celotno preteklo ravnanje prosilca kaže na dejstvo, da ne vlaga zahtev za dostop do informacij javnega značaja z namenom izvrševanja namena ZDIJZ, pač pa zgolj z namenom dokazovati svoje prepričanje, da organ ne dela dobro, strokovno in učinkovito. Organ se zaveda svoje odgovornosti pri obravnavi zahtev za dostop do informacij javnega značaja, jasno pa je tudi, da zgolj zaradi velikega obsega zahtevane dokumentacije ali zaradi večjega števila zahtev, le-teh ni mogoče zavrniti. To zavedanje je razvidno tudi iz prej navedenih vsebinskih odločitev organa glede zahtev prosilca. Šele, ko je vlaganje zahtev s strani prosilca eskaliralo do te mere, da je postalo neobvladljivo in je šlo za sistematično zasipavanje organa z vedno novimi sporočili, je organ presodil, da gre za zlorabo pravice. Še posebej zato, ker so bile po oceni organa (čemur je pritrdil tudi IP v odločbi št. 090-336/2021/2 in v odločbi št. 090-75/2022-3) vložene zgolj z namenom dokazovanja svojih stališč glede neustreznega delovanja organa, pri čemer je prosilec najprej poudarjal, da je za takšno stanje krivo prejšnje vodstvo organa s sodelavci, ki so še vedno zaposleni na organu, sedaj pa za takšno stanje krivi tudi novo vodstvo organa. Prosilec je kot nekdanji tržni inšpektor tudi večkrat jasno izrazil svoje odklonilno stališče do nekdanje vodje organa in njenih sodelavcev, pri čemer organ poudarja, da se zaveda pravice vsakogar, da izrazi svoje mnenje glede postopkov, ki jih vodijo organi državne uprave, vendar mora prosilec pri tem ostati pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa subjektivna glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb v organu. Dalje organ navaja, da nima zadržkov pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Odločitev organa o zavrnitvi zaradi zlorabe pravice tudi ni v povezavi s samo vsebino dela organa, pač pa odločitev temelji na celotnem ravnanju prosilca (in prijavitelja), ki s svojim pošiljanjem sporočil v velikem obsegu, vse z namenom dokazati (ne)kvalitetno delo različnih nadzornih organov, otežuje normalno delo organa na več področjih, vse pa je povezano tudi z dejstvom, da je bil prosilec v preteklosti zaposlen pri organu kot inšpektor z dolgoletnim stažem, zato dobro pozna ustroj in delovanje organa, kar s pridom izkorišča pri naslavljanju svojih sporočil, v katerih ponavlja svoje nezadovoljstvo nad organizacijo dela organa. Organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da je temeljna naloga organa zagotavljati nadzor na trgu z namenom doseči spoštovanje predpisov, poleg tega pa k temu prispeva tudi preventivno, in sicer z odgovarjanjem na vprašanja posameznikov, podjetij in institucij iz delokroga organa, obveščanjem javnosti o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov preko medijev, spletne strani itd. Opravljanje zakonskih nalog in nadzora na področjih iz svoje pristojnosti so torej tiste naloge, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, obveščanje prijaviteljev, ki niso stranke postopka, pa je v zakonu določeno zgolj v minimalnem obsegu (da se torej prijavitelja obvesti o sprejetih ukrepih), nikakor pa ni namen, da se inšpektorji vsebinsko poglobljeno posvečajo prijaviteljem. Prijava pomeni zgolj pobudo za nadzor, ki se preuči, in v kolikor iz nje izhajajo kršitve, se le-te tudi preverijo v okviru postopka, nikakor pa ne more prijavitelj biti gospodar inšpekcijskega postopka. Postopke namreč vodijo inšpektorji, ki so pri svojem delu samostojni, vendar vezani na zakon in ustavo, pri čemer bi se s tem, ko bi dopustili usmerjanje postopkov s strani posameznih subjektov, izgubil glavni namen inšpekcijskih postopkov: zakonitost, objektivnost in samostojnost. Iz vsega navedenega je organ zaključil, da je v konkretnem primeru jasno, da namen prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja (in hkrati prijavitelja v inšpekcijskih postopkih) ni v izvajanju nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ. Organ ocenjuje, da gre s strani prosilca za namerno prekomerno zasipavanje več organov, tudi Tržnega inšpektorata, s številnimi obsežnimi sporočili, tudi iz razloga negativnega mnenja, ki ga ima prosilec kot nekdanji zaposleni do organa in njegovih zaposlenih, vse z namenom dokazovanja prosilčevih stališč o nestrokovnem in neučinkovitem delu organa. V tem smislu ne gre za pošteno uporabo pravic, ki gredo prosilcu po ZDIJZ. Organ v zvezi s tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 214/2016, s katero je bilo odločeno, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij in podobno), pri čemer organ meni, da se prej navedena in opisana ravnanja prosilca uvrščajo v kategorijo zahtev, s katerimi škoduje organu. V skladu s 5. členom ZDIJZ se lahko izjemoma zavrne dostop prosilcu, če ta z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Glavni namen ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena, je torej zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Nikakor pa ni namen tega zakona, da se podpirajo ravnanja določenih oseb, ki želijo preko te pravice vplivati na delovanje organa oziroma so podlaga za negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Iz vseh prosilčevih vloženih prijav in zahtev za dostop do informacij javnega značaja namreč izhaja, da gre za namerno povzročanje nevšečnosti in neprijetnosti organu zaradi negativnega mnenja prosilca o delu organa, ki je povezano tudi z njegovim statusom nekdanjega inšpektorja, pri čemer se prosilec točno zaveda svojega ravnanja, vendar ne namerava odnehati. Upoštevajoč zahteve prosilca, ki jih je organ obravnaval kot funkcionalno celoto, vložene dne 16. 8. 2022, dne 23. 8. 2022, dne 29. 8. 2022, dne 31. 8. 2022, dne 1. 9. 2022 in dne 5. 9. 2022, ter glede na vse ostale dokumente, naslovljene na organ, je organ zaključil, da prosilec svojih pravic iz naslova dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in skladno z določbami ter namenom ZDIJZ, saj vložene zahteve prekomerno ovirajo in obremenjujejo organ pri delu, hkrati pa so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato predstavljajo zlorabo pravice po ZDIJZ, prosilec pa s takim ravnanjem, ki je bilo tudi s strani nadzornega organa prepoznano kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja (odločbe IP št. 090-32/2021-34, št. 090-36/2021-45 in št. 090-213/2022/2), tudi nadaljuje. Posledično organ dostopa do zahtevanih informacij ni odobril in je torej zahteve prosilca zavrnil.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 16. 9. 2022. Navedel je, da uvodoma opozarja, da je zahteva z dne 23. 8. 2022 postavljena povsem drugače, kot je navedena. Ne gre za izpis dokumentov v zadevi … (prijava nepravilnosti pri prodaji mask z analizo v priponki), ampak samo seznam dokumentov iz IS TIRS v zadevi TIRS 0611-20/2022, ki se že dolgo za veliko različnih prijav navaja kot sklicevanje na njo. Že samo iz tega je razvidno, da avtorji odločbe niso niti pravilno prebrali zahtevka, kaj šele na njega ustrezno odgovorili. Zahtevek je bil nedvoumen, da se razkrije dokumente TIRS, ki nastajajo v zadevi 0611-20/2022 in na katero naj bi se kot prijavitelj skliceval za množico prijav po ZIN in tudi z zahtevkom za odgovor. Prosilec navaja, da razen ponavljajočega usmerjanja na to zadevo ni za nobeno od konkretnih prijav dobil nobenega konkretnega odgovora in ocenjuje, da se vse prijave na nekem mestu nalagajo, brez da bi bile prebrane, kaj šele upoštevane in ustrezno obravnavane. V zahtevku z dne 23. 8. 2022 je tako zahteval samo e-izpis seznama dokumentov iz te zadeve, da bi sploh razumel, kaj se dogaja z vsemi prijavami, kar se je pri organu označilo za zlorabo pravice dostopa do IJZ. Prosilec navaja, da velja enako smiselno za zahtevek z dne 1. 9. 2022. V obrazložitvi odločbe se v ničemer ne podajajo vzroki za takšno enako zavrnitev dostopa do IJZ v vsakem posameznem primeru iz alinejskega naštevanja zadev. Se pa navajajo vsebine glede opravljanja nadzora organa na trgu, ki jih prosilec citira in ki so zanj zaskrbljujoče. Prosilec se sprašuje, kako 30 inšpektorjev ne uspe smiselno ustrezno in učinkovito slediti prijavam in opozorilom na nepravilnosti v nadzor podanih od državljana, ki se s tem ukvarja neprofesionalno. Dogajanja na trgu so res živahna, a še zdaleč ne v taki obliki, kot se želi prikazati s strani organa, povsem neutemeljeno in mimo vseh objektivnosti krivdo za neučinkovitost nadzora. Nešteto je primerov, ko se ponavljajoče opozarja na nepravilnosti (na trgu in v nadzoru ter posledično tudi v uporabi) pri istih (ali z njimi poslovno povezanih) subjektih na istih (ali povsem podobnih) izdelkih. Če bi se nadzor izvedel ustrezno pravilno in učinkovito že po prvih prijavah v letu 2020, bi že takrat bil odpravljen velik del nepravilnosti in nereda na trgu. Žal se je v najbolj razvpitih zadevah zaradi neustrezne organiziranosti in vodenja organa (JAZMP se na prijave večinoma sploh ni odzival), namesto ukrepov za odpravo nepravilnosti izdajalo dokumente, s katerimi se je očitne in na predpisih utemeljene nepravilnosti na trgu »potrjevalo« kot skladne s predpisi. Govori se o nadzoru na osnovi ocene tveganja, vendar se prosilec sprašuje, ali je sploh kdo videl tako oceno in jo pregledal, če je že v primerni obliki obstajala. Splošno stanje na trgu je bilo in je še prav gotovo takšno, da si takšnega stanja, ki je zelo oddaljeno od realnosti in resničnega stanja, nadzorni organ ne bi smel privoščiti. Tudi po skoraj 2000 podrobno predstavljenih in na predpisih utemeljenih, ter z nekaj sto konkretnimi nakupi več tisoč različnih in velikokrat tudi enakih primerih zaščitne opreme dokazanih nepravilnostih, le- to še vedno ne obravnava kot realno oceno splošnega stanja na trgu zaščitne opreme, ki pa se lahko primerja tudi s stanjem v ponudbi in prodaji vseh drugih (neživilskih) proizvodov, ki so predmet usklajevalne zakonodaje Unije. Prosilec citira navedbe iz obrazložitve odločbe glede glavnega namena inšpekcijskih postopkov (zakonitost, objektivnost in samostojnost) in navaja, da so to samo predpisana načela upravnega postopka v nadzoru, ki so več ali manj v nasprotju z osnovnim poslanstvom organa, kjer mora biti namen in cilj nadzora urejenost trga. Samo naštevanje, kaj naj bi se delalo, ne more biti na prvem mestu, saj potrošnike in druge zainteresirane deležnike zanima, kaj lahko pričakujejo od nadzornega organa, oziroma kaj jim s svojim delovanjem zagotavlja. Prosilec opozarja, da nobeden od avtorjev zavrnilnih odločb po ZDIJZ ni član ekipe inšpektorjev za področje tehničnega nadzora in ni ustrezno kompetenten, da bi odločal o vsebinski utemeljenosti prijav nepravilnosti na trgu in v nadzoru in s tem tudi ne o vsebini zahtevkov po razkritju IJZ. Navaja, da je sestavni del njegove pritožbe tudi e-sporočilo z dne 16. 9. 2022 z analizo v priponki (Re: COVID-19-Zaščitna oprema-14.10.2021-Neučinkovitost nadzora spletne ponudbe in prodaje in še kaj-ceneje.si in medvedkiigrače.si-13.10.2021-3.5.2022-16.9.2022. Prav tako so sestavni del njegove pritožbe tudi e-sporočila, skupaj s priponkami, o neopravičenosti zavrnitve dostopa do IJZ v drugih zadevah, ki so naštete po alinejah izreka odločbe v točki 1 oziroma je to razvidno tudi že iz e-sporočil, ki jih našteva prosilec. Prosilec je pritožbo dopolnil dne 17. 9. 2022 in dne 19. 9. 2022.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-28/2022-9 z dne 16. 9. 2022, poslal v odločanje IP, dne 20. 9. 2022 in dne 27. 9. 2022 pa je posredoval še dopolnitvi pritožbe prosilca. Pritožbi je priložil vso dokumentacijo spisa zadeve št. 090-28/2022.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega vprašanja.
Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev , zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je organ do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah.
IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice dostopa, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
Pri svojem odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da je prosilec v konkretnem primeru zahteve vlagal kontinuirano, pri čemer je organ glede nekaterih zahtev v preteklosti že odločil, za nekatere zahteve zakonski rok za odločitev še ni potekel pred vložitvijo nove zahteve, prav tako se zahteve nanašajo na sorodne dokumente (inšpekcijske postopke), zlasti pa je sporen način vlaganja predmetnih zahtev, zato je IP v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnaval kot funkcionalno celoto. Prosilec je zahteve vlagal v vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi in delom organa ipd. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.
ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.: ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd..
Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno pa ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Iz vsebine vlog prosilca, kot jih je posredoval na organ in tudi priložil v pritožbi, izhaja preplet opozoril na nepravilnosti pri posameznih izdelkih iz področja osebne varovalne opreme in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot so npr. izpis dokumentov iz posameznih konkretnih inšpekcijskih zadev ali izpis dokumentov, ki naj bi oziroma so nastali na podlagi prijave prosilca. Pri tem prosilec podaja tudi negativno vrednostno sodbo glede dela organa, tako na podlagi njegovih konkretnih prijav, kot tudi na splošno očita neučinkovito delo organa. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja prosilec. Navedeno pa ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za kontrolo dela organa oziroma »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Usmerjanje dela organa je delo glavnega inšpektorja, na kar je opozoril tudi organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, poleg tega je organ v izpodbijani odločbi podrobneje opisal tudi način dela organa, ki se tiče nadzora na tehničnem področju. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice dostopa.
Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organ uspel v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oziroma, da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP).
IP tako pritrjuje organu, da je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita ter hoče preko postopkov po ZDIJZ doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz oziroma da uvede inšpekcijske postopke. Določbe ZDIJZ pa temu niso namenjene, zato IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je opisan v konkretnem primeru, torej da hoče preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.
IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.
Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj le-ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in slikovno gradivo. IP tako pritrjuje ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in tudi obsežne. Tudi predmetno pritožbo je prosilec dopolnjeval ter prilagal prejšnja sporočila. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Končno pa IP odgovarja tudi na pritožbene navedbe glede tega, da organ ni v izreku izpodbijane odločbe pravilno opredelil zahteve prosilca z dne 23. 8. 2022, saj je iz njegove vloge, ki jo je priložil razvidno, da gre za izpis seznama aktivnosti v konkretni zadevi (0611-20/2022), zato so njegove navedbe neutemeljene. Prav tako so za konkretni postopek neupoštevne pritožbene navedbe glede izvajanja nadzora organa na tehničnem področju in glede dela inšpektorjev, saj je predmet konkretnega pritožbenega postopka preveritev, ali je organ v postopku na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito.
Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
Svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
Informacijska pooblaščenka