prosilec - Tržni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-269/2022
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov v 12 zahtevah prosilca v obdobju med 29. 6. 2022 in 31. 7. 2022, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi celotne zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je torej sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem je IP izpostavil med drugim dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj le-ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in slikovno gradivo. IP je torej pritrdil ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in obsežne. IP pa je v zvezi s svojo odločitvijo izpostavil še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-269/2022/2
Datum: 21. 9. 2022
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 9. 2022, zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-26/2022-18 z dne 9. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 12. 9. 2022 zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije št. 090-26/2022-18 z dne 9. 8. 2022, se zavrne.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je s posameznimi zahtevami od organa zahteval dostop do naslednjih informacij javnega značaja:
- do seznamov aktivnosti (vhodnih in izhodnih dokumentov, zapisnikov, UZ, ukrepov,…) v vseh njegovih zadevah, ki so povezane z vsemi družbami iz sistema … (lastnikov in odgovornih oseb …), ki so bile izvedene v okviru nadzora zaščitne opreme od razglasitve epidemije dalje (zahteva z dne 29. 6. 2022);
- do podatkov o vseh izvedenih aktivnostih, povezanih z nadzorom mask znamke H-PLUS in maske LUYAO, in sicer e-izpisov iz IS TIRS seznama (popisa) vseh aktivnosti organa v relevantnih zadevah v letih 2020, 2021 in 2022 (zahteva z dne 30. 6. 2022);
- do dokumentov pri organu, ki v zadevah … – maski JIFA in CHANGEMEI, s strani proizvajalca pooblaščajo … za izdajo Izjave EU o skladnosti (zahteva z dne 5. 7. 2022);
- do informacij, ki bodo dale odgovor na vprašanji: »Ali je Slovenija kot država članica izvedla kakršnekoli aktivnosti, da bi se nesprejemljivo in nezakonito početje priglašenega organa kakorkoli sankcioniralo« in »Ali je Slovenija kakorkoli ukrepala, da bi se ta priglašeni organ za OVO (NB 2163 iz Turčije) sankcioniralo mnogo preje in se tako preprečilo množično prodajo neustreznih pol obraznih mask« (zahteva z dne 6. 7. 2022);
- do seznamov aktivnosti (vhodnih in izhodnih dokumentov, zapisnikov, UZ, ukrepov,…) v vseh njegovih zadevah, ki so povezane z vsemi družbami iz sistema … (lastnikov in odgovornih oseb …), ki so bile izvedene v okviru nadzora zaščitne opreme od razglasitve epidemije dalje (zahteva z dne 11. 7. 2022);
- do seznama vseh aktivnosti (dokumentov v obliki vhodnih in izhodnih dokumentov, UZ, zapisnikov, odločb, sklepov), ki so bile izvedene na osnovi vseh prijav v zadevi … (zahteva z dne 19. 7. 2022);
- do seznama vseh aktivnosti, ki so bile izvedene v zadevah … in … po prvih treh prijavah (zahteva z dne 24. 7. 2022);
- do seznama vseh aktivnosti, ki jih je organ izvedel pri podjetju … na osnovi vseh prijav prijavitelja (zahteva z dne 26. 7. 2022);
- do seznama vseh izvedenih aktivnosti v zadevi … (zahteva z dne 28. 7. 2022);
- do seznama vseh izvedenih aktivnosti v zadevi … (zahteva z dne 28. 7.2022);
- do seznama vseh izvedenih aktivnosti, kot sledijo iz vseh prijav iz e-sporočil in pojasnjenih v priloženi analizi za zadevo … (zahteva z dne 29. 7. 2022);
- do seznama vseh izvedenih aktivnosti v zvezi z zadevo … (zahteva z dne 31. 7. 2022).
Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-26/2022-18 z dne 9. 8. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahteve prosilca iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja v celoti zavrnil. Uvodoma je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel zahteve prosilca ter navedel, da gre v konkretnem postopku za zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zato je zadevo obravnaval po ZDIJZ, in ker gre za več funkcionalno povezanih zahtev, je vse zahteve obravnaval v okviru enega postopka. Nadalje je navedel, da je organ pri presoji zahteve preko evidence IS TIRS opravil vpogled v vse obstoječe dokumente, ki so nastali na podlagi prosilčevih sporočil, naslovljenih na organ. Prosilec je pred pričetkom tega postopka v letih 2021 in 2022 na organ naslovil večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, o katerih je organ odločil v okviru 20 zadev. Še posebej je bil opravljen vpogled v zadeve št. 090-27/2021, št. 090-32/2021, št. 090-36/2021 in št. 090-17/2022, v katerih so bile izdane zavrnilne odločbe št. 090-27/2021-9 z dne 30. 7. 2021, št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45 z dne 28. 1. 2022, ter št. 090-17/2022-18 z dne 30. 5. 2022 zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. V preostalih v izpodbijani odločbi naštetih zadevah pa je organ odločil vsebinsko in prosilcu v primerih, ko je razpolagal z dokumentacijo, le-to tudi posredoval. Ugotovil je, da prosilec s svojimi zahtevki prekomerno obremenjuje organ, izvršuje pravico iz ZDIJZ na nedostojen način in ne uresničuje namena ZDIJZ, ki je v izvajanju nadzorne funkcije javnosti. Organ je na tem mestu poudaril, da v obravnavanem primeru nikakor ne gre za to, da bi se želel izogibati posredovanju informacij javnega značaja, pač pa prosilec ponovno, kot je že štirikrat odločil organ in v dveh primerih tudi potrdil IP, izvršuje svojo pravico v nasprotju z določbami ZDIJZ. V zvezi z nekaterimi zahtevami, ki se obravnavajo v tem postopku, pa je organ ugotovil, da je bilo s strani organa o njih že odločeno z odločbo št. 090-36/2021-45 (glede zadeve ...) in z odločbo št. 090-3/2022-6 in št. 090-17/2022-18 (s slednjo odločbo je organ odločal o dveh zahtevah v zvezi z … in sicer o dostopu do seznama vseh vhodnih in izhodnih dokumentov ter vseh izvedenih aktivnostih organa, ki so povezane z vsemi prijavami prosilca in o zahtevi za razkritje vse dokumentacije, ki je nastala pri organu glede na vse podane prijave v zadevi … od dne 25. 2. 2021 dalje. Z odločbo št. 090-3/2022-6 je organ v zadevi … odločal vsebinsko in prosilcu posredoval zahtevano dokumentacijo (pri čemer je bila predmet presoje tudi dokumentacija za maski JIFA in CHANGEMEI, ki s strani proizvajalca pooblaščajo … za izdajo Izjave EU o skladnosti in jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 5. 7. 2022). Prosilec ponavlja tudi druge zahteve, o katerih je organ predhodno že odločil (tako npr. v zvezi z zahtevo v zadevi … z odločbo št. 090-17/2022-18, o zahtevi za dostop v zadevi ... pa je bilo vsebinsko odločeno v zadevi št. 090-24/2021).
Nadalje je organ navedel, da prosilec od leta 2020 organ sistematično zasipa z elektronskimi sporočili, v katerih opozarja na nepravilnosti večinoma pri osebni varovalni opremi, s svojimi ravnanji pa opozarja na, po njegovem mnenju, neučinkovitost organa in neustrezno organiziran nadzor ter želi usmerjati delo organa, čeprav je naloga usmerjanja organa naloga glavnega tržnega inšpektorja oziroma inšpektorice. Prosilec je v svojih preteklih sporočilih izražal prepričanje, da imajo inšpektorji neustrezne usmeritve za delo in podal svoje predloge za izboljšanje dela (npr. dokument št. 090-36/2021-13), in s takšnim načinom vlaganja prijav, zahtev za dostop do informacij javnega značaja in izražanjem stališč na splošno, tudi nadaljuje (npr. dokument št. 090-26/2022-7). Organ v zvezi s tem poudarja, da nadzor na tehničnem področju pri organu izvaja manj kot 30 inšpektorjev, zato je praktično nemogoče, da bi le-ti, poleg vseh ostalih nalog na tehničnem področju, lahko pregledali vse na trgu dostopne maske, saj je že samo področje nadzora osebne varovalne opreme zelo široko in obsega poleg zaščitnih mask tudi ostale proizvode, poleg tega je dogajanje na trgu zaščitnih mask zelo živahno in prodajalci v različnih časovnih obdobjih ponujajo različne znamke mask, odvisno od dobavljivosti le-teh. Kot navaja organ, je zaščitna oprema v času epidemije in tudi sedaj prioriteta nadzora organa, vendar pa bi nadzor prav vseh dostopnih mask na slovenskem trgu, glede na razpoložljive kadrovske resurse organa, pomenil nadzor le zaščitnih mask in zanemarjanje drugih področij dela organa. Organ namreč opravlja nadzor v skladu z oceno tveganja in splošnim stanjem na trgu, pregleduje pa proizvode, za katere oceni, da je tveganje za nepravilnosti večje in posledično predstavljajo večje tveganje pri uporabnikih.
Prav tako je organ v obdobju od 1. 1. 2021 do 30. 5. 2022 (ko je izdal odločbo št. 090-17/2022-18) od prosilca prejel 94 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, po tem datumu in do dneva izdaje izpodbijane odločbe pa še dodatnih 13, torej skupaj 107. V sistemu IS TIRS je od 1. 2. 2020 do 8. 8. 2022 evidentiranih skupaj 1528 dokumentov, ki so bili prejeti z elektronskega naslova prosilca. Za obdobje od 31. 5. 2022, torej po izdani zadnji zavrnilni odločbi št. 090-17/2022-18, do 8. 8. 2022 je zavedenih 98 vhodnih dokumentov z elektronskega naslova prosilca. Organ ocenjuje, da celotno preteklo ravnanje prosilca kaže na dejstvo, da ne vlaga zahtev za dostop do informacij javnega značaja z namenom izvrševanja namena ZDIJZ, pač pa zgolj z namenom dokazovati svoje prepričanje, da organ ne dela dobro, strokovno in učinkovito. Kot navaja organ, je v preteklih letih prejel na leto povprečno med 25 in 30 zahtev za dostop do informacij javnega značaja s strani različnih prosilcev, kar je glede na število postopkov, ki jih vodi na letni ravni (npr. v letu 2021 je izvedel organ 26.269 pregledov ter 9.439 upravnih in prekrškovnih ukrepov), relativno majhna številka, kar je tudi rezultat odprtosti in transparentnosti ravnanja organa. Število zahtev, ki so podane s strani enega prosilca, sicer ni z zakonom omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne gre za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, saj je prosilec v enem letu pri organu vložil skoraj dvakrat toliko zahtev, kot jih je organ dotlej povprečno prejel in rešil v posameznem letu, v letu 2022 pa do dneva izdaje izpodbijane odločbe še 28 zahtev.
Organ poudarja, da se zaveda svoje odgovornosti pri obravnavi zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar je razvidno tudi iz odločitev organa, v katerih je zahteve obravnaval vsebinsko. Šele, ko je vlaganje eskaliralo do te mere, da je postalo neobvladljivo in je šlo za sistematično zasipavanje organa z vedno novimi sporočili, je organ presodil, da gre za zlorabo pravice. Še posebej zato, ker so bile po oceni organa (čemur je pritrdil tudi IP v odločbi št. 090-336/2021/2 in v odločbi št. 090-75/2022-3) vložene zgolj z namenom dokazovanja svojih stališč glede neustreznega delovanja organa, pri čemer je prosilec najprej poudarjal, da je za takšno stanje krivo prejšnje vodstvo organa s sodelavci, ki so še vedno zaposleni na organu, sedaj pa za takšno stanje krivi tudi novo vodstvo organa. Prosilec je kot nekdanji tržni inšpektor tudi večkrat jasno izrazil svoje odklonilno stališče do nekdanje vodje organa in njenih sodelavcev, pri čemer organ poudarja, da se zaveda pravice vsakogar, da izrazi svoje mnenje glede postopkov, ki jih vodijo organi državne uprave, vendar mora prosilec pri tem ostati pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa subjektivna glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb v organu. Organ poudarja, da je tudi že IP z odločbo št. 090-336/2021/2 v pritožbenem postopku zoper odločbo št. 090-32/2021-34 ugotovil, da bi priprava podatkov, ki jih zahteva prosilec vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno in na podlagi Ustave ter zakonov, in bi posledično vplivala na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih pri organu. Iz same narave in vsebine zahtevanih informacij namreč izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev prosilca terja skupinsko delo celotnega organa in ne le uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja. Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bi organ lahko v zakonskem roku uspel odločiti o takšnem številu zahtev z različno vsebino, prosilec pa s svojimi vlogami ne zasleduje namena ZDIJZ, temveč želi otežiti delo organa ter dokazati svoje subjektivno prepričanje o (ne)strokovnosti organa.
Dalje organ navaja, da nima zadržkov pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Odločitev organa o zavrnitvi zaradi zlorabe pravice tudi ni v povezavi s samo vsebino dela organa, pač pa odločitev temelji na celotnem ravnanju prosilca (in prijavitelja), ki s svojim pošiljanjem sporočil v velikem obsegu, vse z namenom dokazati (ne)kvalitetno delo različnih nadzornih organov, otežuje normalno delo organa na več področjih, vse pa je povezano tudi z dejstvom, da je bil prosilec v preteklosti zaposlen pri organu kot inšpektor z dolgoletnim stažem, zato dobro pozna ustroj in delovanje organa, kar s pridom izkorišča pri naslavljanju svojih sporočil, v katerih ponavlja svoje nezadovoljstvo nad organizacijo dela organa.
Organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da je temeljna naloga organa zagotavljati nadzor na trgu z namenom doseči spoštovanje predpisov, poleg tega pa k temu prispeva tudi preventivno, in sicer z odgovarjanjem na vprašanja posameznikov, podjetij in institucij iz delokroga organa, obveščanjem javnosti o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov preko medijev, spletne strani itd. Opravljanje zakonskih nalog in nadzora na področjih iz svoje pristojnosti, so torej tiste naloge, zaradi katerih je bil organ ustanovljen, obveščanje prijaviteljev, ki niso stranke postopka, pa je v zakonu določeno zgolj v minimalnem obsegu (da se torej prijavitelja obvesti o sprejetih ukrepih), nikakor pa ni namen, da se inšpektorji vsebinsko poglobljeno posvečajo prijaviteljem. Prijava pomeni zgolj pobudo za nadzor, ki se preuči, in v kolikor iz nje izhajajo kršitve, se le-te tudi preverijo v okviru postopka, nikakor pa ne more prijavitelj biti gospodar inšpekcijskega postopka. Postopke namreč vodijo inšpektorji, ki so pri svojem delu samostojni, vendar vezani na zakon in ustavo, pri čemer bi se s tem, ko bi dopustili usmerjanje postopkov s strani posameznih subjektov, izgubil glavni namen inšpekcijskih postopkov: zakonitost, objektivnost in samostojnost.
Iz vsega navedenega je organ zaključil, da je v konkretnem primeru jasno, da namen prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja (in hkrati prijavitelja v inšpekcijskih postopkih) ni v izvajanju nadzorne funkcije, kot jo prosilcem daje ZDIJZ. Organ ocenjuje, da gre s strani prosilca za namerno prekomerno zasipavanje več organov, tudi Tržnega inšpektorata, s številnimi obsežnimi sporočili, tudi iz razloga negativnega mnenja, ki ga ima prosilec kot nekdanji zaposleni do organa in njegovih zaposlenih, vse z namenom dokazovanja prosilčevih stališč o nestrokovnem in neučinkovitem delu organa. V tem smislu ne gre za pošteno uporabo pravic, ki gredo prosilcu po ZDIJZ. Organ v zvezi s tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 214/2016, s katero je bilo odločeno, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij in podobno), pri čemer organ meni, da se prej navedena in opisana ravnanja prosilca uvrščajo v kategorijo zahtev, s katerimi škoduje organu. V skladu s 5. členom ZDIJZ se lahko izjemoma zavrne dostop prosilcu, če ta z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Glavni namen ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena, je torej zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Nikakor pa ni namen tega zakona, da se podpirajo ravnanja določenih oseb, ki želijo preko te pravice vplivati na delovanje organa oziroma so podlaga za negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Iz vseh prosilčevih vloženih prijav in zahtev za dostop do informacij javnega značaja namreč izhaja, da gre za namerno povzročanje nevšečnosti in neprijetnosti organu zaradi negativnega mnenja prosilca o delu organa, ki je povezano tudi z njegovim statusom nekdanjega inšpektorja, pri čemer se prosilec točno zaveda svojega ravnanja, vendar ne namerava odnehati, kar poudarja tudi v svojih sporočilih. Upoštevajoč zahteve prosilca, ki jih je organ obravnaval kot funkcionalno celoto, vložene dne 29. 6. 2022, dne 30. 6. 2022, dne 5. 7. 2022, dne 6. 7. 2022, dne 11. 7. 2022, dne 19. 7. 2022, dne 24. 7. 2022, dne 26. 7. 2022, dne 28. 7. 2022 (dve zahtevi), dne 29. 7. 2022 in dne 31. 7. 2022, ter glede na vse ostale dokumente, naslovljene na organ, je organ zaključil, da prosilec svojih pravic iz naslova dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja dobronamerno in skladno z določbami ter namenom ZDIJZ, saj vložene zahteve prekomerno ovirajo in obremenjujejo organ pri delu, hkrati pa so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato predstavljajo zlorabo pravice po ZDIJZ, prosilec pa s takim ravnanjem, ki je bilo tudi s strani nadzornega organa prepoznano kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja (odločbi IP št. 090-32/2021-34 in št. 090-36/2021-45), tudi nadaljuje. Posledično organ dostopa do zahtevanih informacij ni odobril in je torej zahteve prosilca zavrnil.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 12. 9. 2022. Navedel je, da v celoti zavrača vse navedbe o tem, da zlorablja pravico dostopa do IJZ. Pričakuje, da se bo prepoznalo, da se vse njegove zahteve do posamezne dokumentacije o aktivnostih organov, ki bi morale biti izvedene na podlagi njegovih analiz in prijav nepravilnosti na trgu in nepravilnosti v nadzoru, povsem opravičene in utemeljene ter v ničemer v nasprotju z ZDIJZ in ZIN. Le tako lahko ob tem, da poleg s ponavljajočimi prijavami dokazuje neučinkovitost kakršnegakoli nadzora ali ne nadzora, še dodatno dokazuje, da se nadzori izvajajo tudi z veliko nepravilnostmi. Z vsako prejeto dokumentacijo je nedvoumno opozoril na nepravilnosti v nadzoru. Ker se stvari na trgu kot celota in tudi pri posameznih subjektih niso uredile, je ob ponavljajočih prijavah na še vedno prisotne nepravilnosti, prisiljen tudi ponavljati zahteve za dostop do posameznih dokumentov iz nadzora. Le na ta način lahko dokazuje svoje ocene o neučinkovitem in nepravilnem nadzoru. Prosilec navaja, da organ na vse to še naprej ponavlja pojme kot so »zasipanje s prijavami in zahtevami«, »namerno preobremenjevanje organa« in podobno ter podaja izmišljene in namišljene zgodbe o njegovih aktivnostih. V ničemer argumentirano, za deset in več zadev naenkrat, zavrača njegove zahtevke po razkritju dokumentov, s katerimi bi se nedvoumno predstavilo in na predpisih utemeljeno dokazalo vse nepravilnosti v izvajanju nadzora. V obrazložitvi organ sistematično ignorira vse dokaze o tem, kako nujno potrebno je opozarjati na nepravilnosti v delovanju nadzornega organa in kar se lahko doseže samo z dostopom do dokumentov, ki so nastali v nadzorih ob podanih prijavah. Ker v nasprotju z določbami ZIN ne dobi odgovora ali pa se jih upošteva povsem nepravilno, mu ne preostane nič drugega, kot da na vse to opozarja in se pri tem obrača tudi še na vse druge možne naslove. V zadnji odločbi mu je bilo naenkrat zavrnjeno 12 zahtev po razkritju IJZ »iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja«. Res je, da je po nekaj njegovih opozorilih, da so vse izmišljene in namišljene zgodbe o aktivnostih neresnične in zlonamerne, to sedaj v večjem delu v obrazložitvi odločbe izpuščeno, se pa sedaj organ na več mestih sklicuje na odločbe, kjer je to vsebovano. Pripominja, da oba avtorja teh odločb nista ustrezno strokovno kompetentna za kakršnokoli razsojanje glede vsebine in pravilnosti nadzorov, saj na tem področju v ničemer ne delujeta in torej nista znotraj tistih 30 inšpektorjev za tehnični nadzor, ki se navajajo na strani 4 odločbe. Ob vseh številkah o nastalih njegovih dokumentih, ki se jih pogosto ponavlja, se do danes še ni imel možnosti seznaniti z kakršnokoli strokovno pravilno in na določbah predpisov utemeljeno zavrnitvijo katerekoli njegove prijave nepravilnosti na trgu in v nadzoru. Še v nobenem primeru se ni dokazalo, da so njegove prijave in opozorila na nepravilnosti nepravilne ali neustrezno utemeljene. Kljub vsem neizpodbitnim dokazom o vseh nepravilnostih še vedno ni ustreznega odziva, da bi se doseglo tisto, čemur je vse skupaj namenjeno že več kot dve leti. Gre izključno samo za urejenost trga z zaščitno opremo in posledično seveda samo za pravilno uporabo samo tiste zaščitne opreme, ki je dostopna na trgu skladno z vsemi relevantnimi predpisi. Prosilec še enkrat poudarja, da nobenega »zasipanja s prijavami in zahtevami«, »namernega preobremenjevanja organa« in vseh teh komunikacij ne bi bilo, če bi se nadzor izvajal ustrezno pravilno organizirano in vodeno, celovito in učinkovito. Ker tega ni, se nepravilnosti na trgu dogajajo še naprej in mu ne ostaja nič drugega, kot da vztraja pri vseh možnih oblikah dokazovanja, da je neurejenost trga posledica neustreznega nadzora. Pritožbi prilaga vse zadnje posredovane analize nepravilnosti v zadevah, v katerih mu je bila zavrnjena pravica dostopa do dokumentov, ki naj bi nastali pri organu na osnovi vseh njegovih prijav, utemeljenih v posameznih analizah.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-26/2022-21 z dne 15. 9. 2022, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil vso dokumentacijo spisa zadeve št. 090-26/2022.
Pritožba ni utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega vprašanja.
Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja
Splošno o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja
Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
Iz uvodne obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona) , izhaja, da je predlagatelj utemeljil določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. IP je v navedeni odločbi ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Pri nadaljnji obrazložitvi predloga določbe pa je predlagatelj navedel tudi nekatere »elemente, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«. Navedel je tudi, da je predlagana določba utemeljena z vidika določb tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) , ustavnosodne presoje in sodne prakse Vrhovnega sodišča .
Ker se je IP do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev (npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6), pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno.
IP pripominja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
Glede na to, da:
- je prosilec obravnavanih dvanajst zahtev pri organu vlagal kontinuirano, po eno, dve ali tri tedensko od 29. 6. 2022 do 31. 7. 2022, pri čemer je organ glede nekaterih zahtev v preteklosti že odločil (glede zadev …),
- da se te zahteve nanašajo na sorodne dokumente (inšpekcijske postopke), in
- zlasti zato, ker je v obravnavanem primeru sporen način vlaganja predmetnih zahtev,
IP v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, obravnava kot celoto. Povedano drugače, nadaljnje ugotovitve IP se nanašajo na predmetni sklop zahtev, saj je le tako mogoče presoditi način izvrševanja pravice dostopa v obravnavanem primeru.
Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru
Predmet presoje IP so torej zahteve prosilca, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo in jih je IP naštel v uvodu obrazložitve te odločbe, v povezavi z vlogami prosilca, iz katerih izhajajo zahteve. Kot je izpostavil v izpodbijani odločbi že organ, je prosilec namreč zahteve vlagal v vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi organa ipd. Po oceni IP je torej treba predmetne zahteve opredeliti v kontekstu posredovanih vlog prosilca.
Najprej je mogoče ugotoviti, da ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:
- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami ;
- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ;
- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic ;
- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj ;
- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje ;
- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, … ;
- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev ;
- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti .
IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do posameznih kriterijev oziroma elementov, ki lahko predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, upoštevaje dejstva obravnavanega primera.
Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog, pri čemer IP ugotavlja, da vložene zahteve prosilca namerno povzročajo organu neprijetnosti oziroma nevšečnosti. IP pa ugotavlja tudi, da je prosilec pri tem posegel v dostojanstvo organa.
Število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, vendar IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je prosilec pri organu v obdobju od 29. 6. 2022 do 31. 7. 2022, torej v dobrem mesecu dni, vložil kar 12 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar nedvomno kaže na to, da ne gre za običajno ravnanje povprečnega prosilca po ZDIJZ. Ob tem IP izpostavlja, da je prosilec v obdobju od 1. 1. 2021 do 30. 5. 2022 naslovil na organ kar 94 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, po tem datumu in do dneva izdaje izpodbijane odločbe pa še dodatnih 13, skupaj torej 107 zahtev, med tem ko je organ v preteklih letih prejel v posameznem letu med 25 do 30 skupnih zahtev vseh prosilcev po ZDIJZ.
Nadalje IP ugotavlja, da je prosilec prekomerno obremenil organ tudi z načinom vlaganja predmetnih zahtev oziroma vlog. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je potrebno ugotoviti, da ima organ precej dela že s samim razporejanjem in knjiženjem vlog, ki jih pošilja prosilec.
IP na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotavlja, da je organ utemeljeno ugotovil, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, je po oceni IP v obravnavanem primeru z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi in s posredovano dokumentacijo zadostno izkazal dejstva, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. IP v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja ponovno, ampak se sklicuje na navedbe organa v izpodbijani odločbi. Ker je prosilec v obravnavanem primeru že z načinom vlaganja vlog oziroma zahtev prekomerno zasipal organ z delom, to posledično predstavlja oviro za učinkovito delo organa, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. V to se je IP prepričal tudi z vpogledom v posredovano dokumentacijo predmetnih vlog oziroma zadev. Iz narave in vsebine zahtevanih informacij tako izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev prosilca terja skupinsko delo celotnega organa in ne le uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja. Posledica takšne narave zahtev je upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih (ne le na področju dostopa do informacij javnega značaja). Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o tolikšnem številu zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Poleg tega je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati tudi dejstvo, da sta imenovani uradni osebi organa za dostop do informacij javnega značaja tržni inšpektorici, ki z nenadnim oziroma nesorazmerno povečanim pripadom zahtev za dostop do informacij javnega značaja ne moreta obravnavati prijav, opravljati inšpekcij in drugih nalog ali pa v precej zmanjšanjem obsegu. In po oceni IP ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. To pa ni le obveznost organa, temveč tudi ustavna pravica strank. V skladu z določbo 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustava omenja na tem mestu le dolžnosti pred sodiščem, seveda pa to ne pomeni, da nima enake dolžnosti uprava. V prid temu govori 22. člen Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic oziroma med sodstvom in upravo primerljivo varstvo. Upoštevaje navedeno tako v obravnavanem primeru po oceni IP javni interes dobrega upravljanja pretehta nad interesom dostopa prosilca do dokumentov (upoštevaje sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03).
IP tako pritrjuje organu, da prosilec s svojimi vlogami oziroma zahtevami ne zasleduje namena ZDIJZ, temveč želi otežiti delo organa, zoper katerega očitno ne skriva nesimpatij, na kar je opozoril organ že v predhodnih pa tudi v izpodbijani odločbi. To izhaja že iz samih pritožbenih navedb prosilca, v katerih izpostavlja, da so v velikem delu po njegovem mnenju nadzori neopravljeni oziroma so bili odzivi organa na konkretne prijave nepravilnosti neustrezni in tudi nepravilni, če pa so nadzori bili opravljeni, pa so bili po njegovem mnenju opravljeni površno in z veliko strokovno nepravilnostmi. Tudi sam prosilec je v pritožbi navedel, da je dejstvo, da je večina vseh prijav v letu 2021 in 2022 izključno posledica neučinkovitega nadzora oziroma odziva na vse prijave v letu 2020. Nadalje je v pritožbi navedel tudi, da je zaradi tega prisiljen ponavljati zahteve za dostop in opozarjati na nepravilnosti ter podajati prijave. Poleg tega je ugotoviti, da prosilec zahteve za dostop do istih dokumentov ponavlja, čeprav je bilo o dostopu do le-teh že pravnomočno odločeno in dostop zavrnjen zaradi zlorabe pravice dostopa (npr. pri subjektu …), kar je v svoji utemeljitvi odločitve izpostavil že organ, to dejstvo pa dejansko izhaja tudi iz samih pritožbenih navedb prosilca.
Po oceni IP je namen prosilca povsem drug, kot ga zasleduje ZDIJZ, in sicer je njegov namen ta, da dokaže nesposobnost oziroma nestrokovnost organa, kar organu v svojih vlogah neprestano tudi očita, kot že navedeno predhodno. Ob tem IP poudarja, da je organ pred izpodbijano odločbo o mnogih zahtevah prosilca po ZDIJZ odločil vsebinsko, kar nedvomno kaže na pripravljenost organa, da deluje transparentno in da je zlorabo pravice zatrjeval šele, ko je bilo razumsko nemogoče, da bi o zahtevah prosilca odločil drugače. IP se je kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja v vseh teh letih delovanja srečal že z raznolikimi vrstami zahtev (številčne zahteve, velik obseg zahtevanih informacij, ipd.), vendar takšnega primera vlog oziroma zahtev še ni obravnaval.
IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo. Ker načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov, so za dosego tega cilja omejene tudi pravice strank. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. V zvezi s tem IP ocenjuje, da je mogoče predmetne vloge prosilca oziroma njegove zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, opisati kot ravnanja, ki ne predstavljajo poštene uporabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, da pri tem prekomerno obremenjuje delo organa in to iz razloga, ker se z načinom dela in odločitvami organa ne strinja, kar izhaja že iz samih navedb prosilca. Da ravnanje prosilca prekomerno obremenjuje organ in otežuje njegovo poslovanje izhaja tudi iz ugotovitve organa, da je v sistemu IS TIRS za obdobje od 31. 5. 2022, ko je bila prosilcu izdana zadnja zavrnilna odločba št. 090-17/2021-18 do 8. 8. 2022, zavedenih 98 vhodnih dokumentov, ki so na organ prispeli z elektronskega naslova prosilca, oziroma da prosilec že od februarja 2020 organu posreduje prijave, analize, razmišljanja, in je od 1. 2. 2020 do 8. 8. 2022 v sistemu evidentiranih 1528 dokumentov, prejetih z elektronskega naslova prosilca. Takšno število vhodnih dokumentov v približno dobrih 2 mesecih (31. 5. 2022 - 8. 8. 2022) oziroma v dobrih dveh letih (1. 2. 2020 – 8. 8. 202) s strani enega prosilca je očitno nerazumno in presega vse meje zdravega razuma.
IP dalje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja prišla tudi v konflikt s pravico organa do dostojanstva (kot to organ izpostavlja tudi sam v izpodbijani odločbi), katerega ohranjanje je zagotovo v interesu družbe, saj bi se ob izgubi dostojanstva upravnih organov porušila celotna družbena ureditev, ustvaril pa bi se kaos, v katerem med drugim ne demokratične ne nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja ne bi bilo več mogoče izvrševati. Pravica organa do dostojanstva izhaja iz 109. člena ZUP, ki določa, da mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Ta določba je povezana z določbo tretjega odstavka 111. člena ZUP, na podlagi katere lahko organ kaznuje z denarno kaznijo tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, ko je navedlo, da prvi odstavek 109. člena ZUP v bistvu pojasnjuje tretji odstavek 111. člena ZUP v tem smislu, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). IP ocenjuje, da je mogoče voljo zakonodajalca, da uzakoni interes družbe, ki je v tem, da se ohranja red pri delu in dostojanstvo organa, razbrati tudi iz že omenjenega 11. člena ZUP. Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«. Nesporno dejstvo je, da prosilec z obravnavanimi zahtevami izvršuje svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način, saj s svojimi izjavami in pripombami neprestano izkazuje dvom v strokovnost in način dela organa kot celote, torej vodstva in tudi zaposlenih inšpektorjev. Do tega se je konkretno opredelil tudi organ v izpodbijani odločbi. Nedvomno ni na prosilcu po ZDIJZ, da presoja strokovnost dela organa kot celote, ne glede na to, da gre za prosilca, ki je sam opravljal delo inšpektorja pri organu. Prosilec tako ne samo v vlogah, ampak tudi med pritožbenimi navedbami, »žuga« organu s svojo kritiko njegovega dela oziroma strokovnosti, ko med drugim navaja, citirano:
- »V obrazložitvi odločbe sistematično ignorirate vse dokaze o tem, kako nujno potrebno je opozarjati na nepravilnosti v delovanju vašega nadzornega organa in kar se lahko doseže samo z dostopom do dokumentov, ki so nastali v nadzorih ob podanih prijavah.«, »Pripominjam, da oba avtorja teh odločb nista ustrezno strokovno kompetentna za kakršnokoli razsojanje glede vsebine in nepravilnosti nadzorov, saj na tem specifičnem področju v ničemer ne delujeta in torej nista znotraj tistih 30 inšpektorjev za tehnični nadzor, ki se navajajo na strani 4 odločbe.« (pritožba z dne 12. 9. 2022);
- »Spoštovani, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni z odzivnostjo in še manj z učinkovitostjo nadzornega organa TIRS.« (zahteva z dne 24. 7. 2022);
- »Po njem se zgledujejo drugi in zato bi morali biti pri nadzoru še bolj dosledni. Pa je še vedno preveč pomanjkljivosti in nepravilnosti.« (zahteva z dne 26. 7. 2022);
- »Spoštovani, kaj se res nikomur ne zdi škoda (mojega) denarja in (našega) časa ter slabe volje? Če ne, kaj pa varnost in zdravje potrošnikov?« (zahtevi z dne 28. 7. 2022);
- »Spoštovani, še enkrat vse tangirane opozarjam na neučinkovit in nepravilen nadzor TIRS pri Interdiskont d.o.o. in podajam tozadevno prijavo na IJS ter zahtevam odgovor.« (zahteva z dne 29. 7. 2022);
- »Spoštovani, ne, takšna neučinkovitost TIRS in neodzivnost JAZMP nista sprejemljivi« (zahteva z dne 31. 7. 2022);
IP ugotavlja, da dejansko iz vsake vloge prosilca izhaja, po njegovem mnenju, slabo delo organa (neučinkovitost, neodzivnost,…), ker organ ne sledi njegovim ugotovitvam, analizam, predlogom,… Skratka, prosilec dojema svoje ugotovitve, analize, predloge,… kot absolutno pravilne, medtem ko ocenjuje delo organa kot slabo, ker organ njegovim ugotovitvam, analizam, predlogom,.., ne sledi. IP tako lahko sledi zaključkom organa, da gre za namerno povzročanje nevšečnosti in neprijetnosti zaradi negativnega mnenja prosilca o delu organa, ki je povezano tudi z njegovim statusom nekdanjega inšpektorja, pri čemer se prosilec točno zaveda svojega ravnanja, vendar ne namerava odnehati, kar tudi poudarja v svojih sporočilih.
IP torej po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je tako sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.
Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj le-ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in slikovno gradivo. IP tako pritrjuje ugotovitvam organa, da so vloge prosilca nepregledne in tudi obsežne. Tudi predmetno pritožbo je prosilec dopolnjeval ter prilagal članke in prejšnja sporočila. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav sta tako organ kot tudi IP v svojih predhodnih odločbah prepoznala takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Sklepno
Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka