Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Občina Žužemberk

+ -
Datum: 16.03.2021
Številka: 090-81/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do potrdil o namenski rabi za točno določene parcele, ker z dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da gre pri izdaji potrdila o namenski rabi zemljišča za upravno zadevo, ki se začne z vlogo stranke, na podlagi katere se v okviru upravnega postopka iz podatkov v uradnih evidencah pripravi dokument, ki ima naravo potrdila iz uradnih evidenc, za storitev pa se plača upravna taksa. Gre torej za povsem druge vrste postopka, ki s postopkom dostopa do informacij javnega značaja nima nobene zveze. V postopku po ZDIJZ so lahko predmet zahteve zgolj dokumenti, ki že obstajajo, kar pa v primeru vloge za izdajo potrdila o namenski rabi konkretnega zemljišča oz. več njih, že po naravi stvari zagotovo ni podano, saj se, kot rečeno, takšen dokument na podlagi vloge šele izdela. Zato se je  IP strinjal z organom, da v obravnavanem primeru ni podan kriterij materializirane oblike, torej da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP je še dodal, da dokument, ki ga je mogoče pridobiti v postopku po ZDIJZ, nima značaja »javne listine«, ki bi imela »dokazno vrednost oz. moč«, v smislu, da bi jo organ pripravil v ta namen, temveč se lahko pridobi zgolj informacije, s katerimi organ v času vložitve zahteve že razloga, in sicer v takšni »surovi«, neobdelani obliki oz. vsebini, kot že obstaja. 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-81/2021/2

Datum:16. 3. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilca), z dne 1. 3. 2021, zoper odločbo z dne 11. 2. 2021, št. 090 5/2021/2, Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilcev se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilca sta dne 1. 2. 2021 na podlagi ZDIJZ zahtevala, da jima organ za parcele št.: skupno 34, posreduje potrdila o namenski rabi, kot informacije javnega značaja, na e-mail naslov. Podredno pa sta prosilca vložila formalno vlogo za pridobitev potrdila o namenski rabi na obrazcu in plačala upravno takso.

 

Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo št. 090-5/2021-2 z dne 11. 2. 2021, s katero je zahtevo prosilcev zavrnil.

 

V obrazložitvi odločbe je organ primarno opozoril, da je kot zavezanec po ZDIJZ, v skladu s prvim odstavkom 4. čl. ZDIJZ, dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. V nadaljevanju je organ preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilca zahtevata. V Zakonu o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17 in 175/20 - ZIUOPDVE) je v navedeno, da potrdilo o namenski rabi zemljišča izda občina. Ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda skladno s predpisi o upravnem postopku proti plačilu upravne takse. Organ ugotavlja, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilcev. Na podlagi navedenega je organ odločil, da zahtevo prosilcev zavrne, ker zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja. Posebni stroški postopka niso nastali.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo sta prosilca vložila pritožbo z dne 1. 3. 2021, št. M1-21-BŠ, iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in kršitev materialnega prava. Vztrajata, da je bil zahtevek za informacijo javnega značaja utemeljen. Potrdila namenske rabe so del evidenc Občine Žužemberk. Gre za javne podatke, splošne in vezane na prostor, katerega del je posamezna parcela. Informacije javnega značaja za potrdilo o namenski rabi za zgoraj navedene parcele, so po mnenju prosilcev, utemeljeno zahtevana. Potrdilo o namenski rabi po Zakonu o urejanju prostora - ZUreP-2 je razumno in sorazmerno obremenjeno s takso, če gre za eno takso. Nesorazmerno in nerazumno je obremenjevanje s takso enotni zahtevek s 34 taksami. Zato je zahtevek za informacije javnega značaja za izpis o namenski rabi za celotno kmetijo, torej za vse navedene parcele utemeljen.

 

Organ je z dopisom z dne 8. 3. 2021, številka: 090-5/2021-4, poslal pritožbo prosilcev s prilogami v odločanje IP. IP ugotavlja, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.

 

Predmet zahteve prosilcev so potrdila o namenski rabi za zgoraj navedene parcele. Kot je pravilno ugotovil organ, Zakon o urejanju prostora - ZUreP-2 v 260. členu ureja izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča in določa, da potrdilo o namenski rabi zemljišča vsebuje podatek o namenski rabi prostora, kot jo določa OPN, ter podatek o začasnih ukrepih za zavarovanje prostorskega načrtovanja in predkupni pravici občine. Potrdilu o namenski rabi zemljišča se lahko priloži tudi kopija grafičnega dela OPN. Potrdilo o namenski rabi zemljišča izda občina. Ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda skladno s predpisi o upravnem postopku proti plačilu upravne takse.

 

Glede na navedeno gre pri izdaji potrdila o namenski rabi zemljišča za upravno zadevo, ki se začne z vlogo stranke, na podlagi katere se v okviru upravnega postopka iz podatkov v uradnih evidencah pripravi dokument, ki ima naravo potrdila iz uradnih evidenc, za storitev pa se plača upravna taksa. Gre torej za povsem druge vrste postopka, ki s postopkom dostopa do informacij javnega značaja nima nobene zveze. V postopku po ZDIJZ so lahko predmet zahteve zgolj dokumenti, ki že obstajajo, kar pa v primeru vloge za izdajo potrdila o namenski rabi konkretnega zemljišča oz. več njih, že po naravi stvari zagotovo ni podano, saj se, kot rečeno, takšen dokument na podlagi vloge šele izdela. Zato se IP strinja z organom, da v obravnavanem primeru ni podan kriterij materializirane oblike, torej da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Dejstvo, da organ razpolaga s podatki, na podlagi katerih pripravi oz. izdela potrdilo o namenski rabi zemljišč, ne pomeni, da je kriterij materializirane oblike podan, kot si zmotno razlagata prosilca. Če bi prosilca npr. zahtevala neobdelane podatke iz zbirke, ki izkazuje rabo zemljišča ipd., bi potencialno lahko govorili o informacijah javnega značaja, vendar pa takšen dokument ne bi imel značaja »javne listine«, ki bi dokazovala, kar je v njej določeno, saj organ tega dokumenta ni bi posredoval v okviru postopka iz svoje pristojnosti, temveč v postopku po ZDIJZ, ki te narave dokumentom ne daje. Ni pa mogoče govoriti o informacijah javnega značaja v primeru, ko prosilca na podlagi ZDIJZ zahtevata izdajo potrdila po ZUreP-2, kot uradnega dokumenta, ki dokazuje napisano, saj za to po ZDIJZ ni pravne podlage. Dokument, ki ga je mogoče pridobiti v postopku po ZDIJZ, torej nima značaja »javne listine«, ki bi imela »dokazno vrednost oz. moč«, v smislu, da bi jo organ pripravil v ta namen, temveč se lahko pridobi zgolj informacije, s katerimi organ v času vložitve zahteve že razloga, in sicer v takšni »surovi«, neobdelani obliki oz. vsebini kot že obstaja. Organ za potrebe dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve nima. V konkretnem primeru ni dvoma, da so predmet zahteve prosilcev prav dokumenti, ki jih je organ na podlagi ZUreP-2 pristojen izdelati v posebnem upravnem postopku, če stranka vloži vlogo in plača upravno takso, kar pomeni, da v času vložitve zahteve dokumenti še ne obstajajo, čemur pritrjuje tudi podredno vložena vloga prosilcev s plačilom upravne takse.

 

Glede na navedeno je IP sledil odločitvi organa, da z dokumenti, ki so predmet zahteve ne razpolaga.

 

Ker torej izdaja potrdila o namenski rabi zemljišča predstavlja samostojni upravni postopek, izven postopka po ZDIJZ, se IP ni opredeljeval do pritožbenih navedb glede nesorazmernega in nerazumnega obremenjevanja s takso enotni zahtevek s 34 taksami, saj slednje ni v pristojnosti IP.

 

IP je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilcev pa neutemeljena in jo je treba zavrniti.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka